3. ROMITE OSTAVENI BEZ DR@AVA SO ZAKONOT ZA

DR@AVJANSTVO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Prinudno odvedeni od Zapadna Evropa, iljadnici Romi ne stanaa ramnopravni ~lenovi na makedonskoto op{testvo. Pozna~ajni strukturalni pre~ki, kako pote{kotiite koi mnogu Romi gi imaat za da gi ispolnat barawata za makedonsko dr`avjanstvo, go spre~uvaat nivnoto integrirawe kako celosno ramnopravni ~lenovi na op{testvoto. Isto taka, mnogu Romi koi seu{te se ostanati vo Zapadna Evropa `iveat vo sostojba na nesigurnost poradi pote{kotiite ili nemo`nosta da steknat makedonsko dr`avjanstvo.

Mnogu od Romite so koi ECPR ima{e sredba ne uspeale da obezbedat makedonsko dr`avjanstvo i ne bea dr`avjani na niedna dr`ava vo vremeto na posetata na ECPR, vo avgust 1997. Fait Kamberovski, pretsedatel na kumanovskiot ogranok na Demokratskata partija za celosna emancipacija na Romite vo Makedonija, izjavi za ECPR:

Vo Kumanovo `iveat okolu 5.000 Romi i grubo re~eno, 30% od niv ne se dr`avjani na niedna zemja. Situacijata e sli~na i vo Skopje. Ovoj problem, Romi bez dr`ava i bez mo`nost da stanat dr`avjani na bilo koja od porane{nite jugoslovenski republiki, e najizrazen tuka vo severniot del na Makedonija, vo Kumanovo, Tetovo i Skopje.[14]

Romskiot voda~, Saladjin Rustemi od Tetovo, izjavi za ECPR deka pome|u 500 i 1.000 Romi od negoviot grad nemaat dr`avjanstvo. Eden slu`benik od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti im objasni na ECPR deka vo naselbata [uto Orizari vo Skopje ima mnogu Romi bez dr`avjanstvo:

Po zemjotresot vo 1963 godina, be{e izgradeno getoto [utka. Isto taka, Romite od Makedonija se `enea so Romi od Srbija i Kosovo, pa mnogu lu|e koi prethodno bile nomadi se naselija tamu. Mnogu od ovie lu|e i nivnite deca ne se zdobile so dr`avjanstvo.[15]

Aktuelniot Zakon za dr`avjanstvo na Republika Makedonija stapi vo sila na 11 noemvri 1992 godina. Istiot gi zameni Zakonot za dr`avjanstvo na Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija od 1976 i Zakonot za dr`avjanstvo na Socijalisti~ka Republika Makedonija od 1977. Spored ~len 3 na toj zakon, licata mo`e da stanat dr`avjani na Republika Makedonija spored poteklo[16], so ra|awe na teritorijata na Republika Makedonija[17], priroduvawe ili me|unaroden dogovor. Zakonot e karakteristi~en za evropskoto zakonodavstvo, so toa {to ne prifa}a deka samo ra|aweto na teritorijata na edna dr`ava e dovolen preduslov za zdobivawe so dr`avjanstvo.

Zakonot be{e usvoen vo uslovi na raspad na porane{na Jugoslavija, kako i sli~ni zakoni vo drugite republiki na porane{na Jugoslavija, Republika ^e{ka, Republika Slova~ka i dr`avite na porane{niot Sovetski Sojuz, makedonskiot Zakon za dr`avjanstvo treba{e da ispolni dve zada~i. Prvo, makedonskiot Zakon za dr`avjanstvo treba{e da definira {to go konstituira po~etnoto gra|ansko telo na Makedonija i kakov status vo novata dr`ava }e imaat gra|anite na republikite od porane{na Jugoslavija. Vtoro, zakonot treba{e da opredeli kako i pod kakvi uslovi edno lice mo`e da dobie dr`avjanstvo vo dr`avata. Kako {to be{e jasno prika`ano na primerot so Republika ^e{ka, takvite zakoni mo`at da imaat dramati~en efekt vrz etni~kiot sostav na dr`avata; da potisnat odredeni segmenti od naselenieto na ekonomski i socijalni margini na op{testvoto i da gi odzemat pravata na odredeni poedinci.[18] Poradi svoeto povr{no i nesoodvetno sogleduvawe na situacijata na mnogu gra|ani na porane{na Jugoslavija i sostojbite so administracijata vo vremeto na nejziniot kraj, makedonskiot Zakon za dr`avjanstvoto ne uspea da gi obezbedi porane{nite gra|ani na federacijata koi se vistinski vrzani za Makedonija, lesno da dobijat makedonsko dr`avjanstvo.[19] Poradi toa, nedostatocite vo samiot zakon se presudna pri~ina za golemiot broj lu|e koi momentalno `iveat vo Makedonija bez dr`avjanstvo.

3.1. Edna godina za ednostavnata procedura

Istoriski gledano, dr`avite nasledni~ki im dodeluvale dr`avjanstvo na dr`avjani od porane{nata dr`ava koi i ponatamu imaa postojano mesto na `iveewe na novosozdadenata teritorija, a samo vo posebni slu~ai spored nivno barawe.[20] Sepak, Makedonija donese zakoni spored koi, samo licata gra|ani na porane{na Socijalisti~ka Republika Makedonija mo`ea avtomatski da stanat gra|ani na novata dr`ava. Golem broj Romi, spored Zakonot za dr`avjanstvoto od 1977 godina, ne bea gra|ani na SRM i spored toa ne bea pome|u vklu~enite vo inicijalnoto gra|ansko telo na novata dr`ava. Vakvoto dr`avjanstvo na republikite vo ramkite na SFRJ be{e ~isto simboli~no i nema{e ili ima{e sosem malo pravno dejstvo i pokraj viduvawata na Specijalniot izvestuva~ na Komisijata za ~ovekovi prava na ON "[...]."[21] Spored toa, mnogu Romi koi mo`ea da bidat okvalifikuvani kako dr`avjani na SRM, ne najdoa vreme da go napravat toa.

Odredbite vo vrska so toa, {to go konstituira osnovnoto telo na makedonski gra|ani, se izvedeni od ~len 26 na Zakonot za dr`avjanstvo na Republika Makedonija. Tuka be{e dogovoreno deka gra|anite na Socijalisti~ka Republika Makedonija od porane{na Jugoslavija, se dr`avjani na novata dr`ava.[22] Pokraj toa, gra|ani na drugite republiki na porane{na Jugoslavija mo`ea zakonski da steknat dr`avjanstvo pod slednive uslovi:

Dr`avjanite na drugite republiki na porane{nata SFRJ [Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija] i dr`avjanite na porane{nata SFRJ so registrirano mesto na `iveewe vo Republika Makedonija mo`e da dobijat dr`avjanstvo na Republika Makedonija so podnesuvawe na barawe vo rok od najmnogu edna godina od stapuvaweto vo sila na ovoj zakon, dokolku se vozrasni i pred da go popolnat baraweto imaat postojan izvor na prihodi i legalno imaat prestojuvano vo Makedonija najmalku 15 godini.[23]

Zakonot spored ~len 26 ne predviduva kakva treba da bide sodr`inata na "baraweto", nitu pak uka`uva na zakonite ili podzakonskite akti koi bi ja pojasnile sodr`inata na vakvoto barawe.[24]

Efektot od vakvite barawa be{e po~uvstvuvan kako disproporcionalen od strana na romskoto naselenie vo Makedonija. Prvo, ako se zeme visokata stapka na nevrabotenost pome|u Romite i diskriminacijata protiv niv pri dobivawe socijalna pomo{, mnogu Romi ne mo`ea da go zadovolat baraweto za "postojan izvor na prihodi". Vtoro, mnogu Romi koi podolg period `iveele vo Makedonija, nikoga{ formalno ne se registrirale kako postojani `iteli. Treto, mnogu Romi nemaa dovolno finansiski sredstva da platat 50 amerikanski dolari administrativni tro{oci koi im trebaa za da go pokrenat baraweto. Kone~no neadekvatnoto publikuvawe na procedurite od strana na Vladata ostavi mnogu barateli - od romska i neromska pripadnost - bez mo`nost za uspe{no podnesuvawe na baraweto vo opredeleniot rok.

Osobeno ote`nuva~ko e baraweto za postojan izvor na prihod. Vladata se obide da razjasni deka baratelite mo`at da doka`at postoewe na razli~ni prihodi vklu~uvaj}i za{teda na smetka vo banka, isplata na socijalna pomo{ i izjavi od deca, sudski zavereni, deka finansisiki gi izdr`uvaat nivnite roditeli.[25] Me|utoa, zna~itelen broj lica od romska nacionalnost zarabotuvaat za `ivot na na~ini koi ne spa|aat vo nitu edna od navedenite kategorii. Ottamu, tie ne se vklopuvaat vo dadenoto barawe. Pokraj toa, ne e poznato kolkava suma pari treba da imaat vlo`eno vo banka za da stvorat postojan izvor na prihodi. Zemaj}i gi vo predvid visokata stapka na nevrabotenost i {iroko rasprostranetata siroma{tija vo romskata zaednica, baraweto za "postojan izvor na prihod" ima osobeno diskriminatorski efekt za baratelite od romsko poteklo.

Druga pri~ina {to mnogu Romi ne dobile dr`avjanstvo vo prvata godina od stapuvaweto na zakonot vo sila, be{e uslovot nemakedonskite gra|ani da poka`at legalen dokaz za mesto na `iveewe vo Makedonija kade {to `iveele petnaeset godini. Za mnogu Romi be{e re~isi nevozmo`no da dadat dokaz bidej}i mnogu od niv vo vremeto na osumdesetite, `iveeja vo nekolku razli~ni mesta od porane{na Jugoslavija ili prestojuvaa vo Zapadna Evropa. Vo sekoj slu~aj, na mnogu Romi vo Makedonija sekoe barawe za mesto na `iveewe im pri~inuva problem poradi toa {to Romite vo porane{na Jugoslavija, kako i vo mnogu drugi mesta vo Isto~na Evropa, ~esto `iveeja vo neregistrirani stanovi ili mesta na `iveewe so nedovolno jasen praven status. Birokratskite pre~ki koi spre~uvaa legalen prestoj se poka`aa dovolno nepremostlivi vo mnogu slu~ai: Romite od Srbija ~esto te`neeja ili da go zadr`at mesto na `iveewe vo Srbija ili da nemaat mesto na `iveewe. Poradi toa uslovot za petnaesetgodi{no postojano legalno mesto na `iveewe e celosno nekonzistenten so vistinskata situacija na mnogu lu|e koi imaat vistinski koreni vo Makedonija. Vo toj kontekst, aktuelnoto barawe za petnaesetgodi{no postojano mesto na `iveewe e neprifatlivo.[26]

Isto taka, vo prvata godina od stapuvaweto na zakonot vo sila, se baraa administrativni tro{oci vo iznos od 50 amerikanski dolari (vo dolari). Mnogu Romi koi odedna{ se najdoa bez rabota vo dr`ava kade pristapot do stranskata valuta be{e privilegija na elitnite krugovi, a 50 amerikanski dolari be{e re~isi ednomese~na plata, ne bea vo mo`nost da ja iskoristat poednostavenata procedura.

Ne e poznato kolku {iroko bea publikuvani zakonot ili ednogodi{niot grejs period, kako i toa dali bea napraveni napori da se informiraat poedinci koi baraa dr`avjanstvo preku postapkata za priroduvawe deka nivniot status vo novata dr`ava e bezna~aen. Pome|u ~lenovite na zaednicata za ~ovekovi prava na Makedonija postoi veruvawe deka toa {to zakonot ne dobi po{iroka publikacija, be{e edna od glavnite pri~ini {to mnogu lu|e ne mo`ele da podnesat barawe spored ednostavnata procedura.

Kone~no, somnevaweto vo organite na Vladata, nastanato vo godinite na predrasudi i lo{ odnos, obeshrabri mnogu Romi koi mo`ea da dobijat status na legalno mesto na `iveewe, formalno da go pobaraat i da go registriraat.

3.2. Stranci

Na 11 noemvri 1993 godina, site Romi i lica od drugi republiki na porane{na Jugoslavija koi seu{te ne uspeale da stanat makedonski dr`avjani, stanaa stranci vo potesna smisla na zborot i mo`ea da baraat dra`avjanstvo preku postapkata za priroduvawe, kako {to e dadeno vo ~len 7 od Zakonot za dr`avjanstvo na Republika Makedonija. ^lenot 7 uslovuva:

Dr`avjanstvo na Republika Makedonija so priroduvawe mo`e da stekne stranec koj podnel barawe za priem vo dr`avjanstvo na Republika Makedonija, ako gi ispolnuva slednive uslovi:

1. da napolnil 18 godini `ivot;

2. do podnesuvawe na baraweto zakonski da prestojuval na teritorijata na Republika Makedonija neprekinato najmalku 15 godini;

3. da e psihofizi~ki zdrav;

4. da ima obezbedeno stan i postojan izvor na sredstva;

5. protiv nego da se ne vodi krivi~na postapka vo dr`avata ~ij dr`avjanin e ili vo Republika Makedonija[27];

6. da go vladee makedonskiot jazik;

7. negovoto primawe vo dr`avjanstvo na Republika Makedonija da ne ja zagrozuva bezbednosta i odbranata na Republika Makedonija

8. da ima otpust od stransko dr`avjanstvo, odnosno dokaz deka }e dobie otpust ako bide primen vo dr`avjanstvo na Republika Makedonija.[28]

Administrativnite tro{oci za dobivawe dr`avjanstvo preku naturalizacija bea odredeni na 500 amerikanski dolari. Vo 1993 godina, 500 amerikanski dolari iznesuva{e polugodi{na prose~na plata na ~ovek koj seu{te ima sigurna rabota, a pove}eto sigurni raboti vo posledno vreme bea is~eznale. Kako odgovor na doma{niot i me|unarodniot pritisok, makedonskata vlada gi namali administrativnite tro{oci od 500 na 250 dolari. Ovaa cena e seu{te previsoka za dobivawe dr`avjanstvo, luksuz za najgolem del od Romite koi bea tolku nesre}ni da bidat proglaseni za stranci spored zakonot.[29]

Uslovite vo zakonot go napravija patot do dr`avjanstvo obeshrabruva~ki ili nevozmo`en i za mnogu Romi od porane{na Jugoslavija. Pokraj te{kotiite predizvikani so gorespomenatite barawa, koi se identi~ni so onie od prvata godina, postojat i drugi mo`nosti za odbivawe na barawata za dr`avjanstvo podneseni od strana na Romite. Pred s#, zna~itelen broj na lu|e bez dr`avjanstvo, me|u koi i golem broj Romi, ne mo`at da podnesat barawe bidej}i se so naru{eno zdravje. Isklu~uvaweto na fizi~ki i mentalno zabolenite poedinci predizvikuva surovo podvojuvawe i prekr{uvawe na ~lenot 7 od Me|unarodnata spogodba za gra|anski i politi~ki prava (MSGPP, vo original ICCPR). Negovata diskriminatorska priroda i posledici zna~at kr{ewe na ~lenot 26 od MSGPP.[30] Vakvata sostojba predizvikuva i zagri`uva~ki pra{awa po odnos na kr{ewe na pravoto na privatnost, na primer, slu`benicite na ministerstvoto mo`at da nabavat listi na zaboleni od SIDA, rak ili drugi neizle~ivi bolesti. Terenskite istra`uvawa na ECPR otkrivaat deka dosega{nite medicinski pregledi bile formalnost taka {to sega lu|eto od instituciite za mentalno zaboleni efikasno se spre~eni da dobijat dr`avjanstvo.

Vtoro, mnogu Romi prisilno vrateni od Zapadna Evropa pod strogata zakonska regulativa protiv strancite, mo`e da ne go vladeat dovolno makedonskiot jazik za da dobijat dr`avjanstvo.[31] Ovoj problem, kako {to e utvrdeno, e osobeno izrazen pome|u pomladata generacija vo Skopje, a e slu~aj i vo Zapadna Makedonija, kade mnogu Romi se asimilirani kon albanskoto malcinstvo.

Treto, poedinci bez sigurni primawa - a mnogu Romi spa|aat vo ovaa kategorija, seu{te ne gi ispolnuvaat uslovite za dr`avjanstvo. Pretstavnik na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, koj raboti vo oddelot za razgleduvawe na barawata za dr`avjanstvo, izjavi za ECPR deka tie gi zemale vo predvid i isplatite na socijalna pomo{ na baratelite ili na nivnite semejstva i deka nikoga{ ne odbile barawe za dr`avjanstvo dokolku baratelot ne mo`el da prika`e soodvetni primawa. Neodredenosta na ovoj odgovor so pravni nedoslednosti go isfrla na povr{ina faktot deka barawata za dr`avjanstvo nikoga{ ne stignuvaat do ministerstvoto sé dodeka, prethodno, celosno ne bidat pregledani od strana na lokalnite vlasti. Navistina, odbivawata od strana na lokalnite vlasti ne se izdavaat napismeno i te{ko e da se podnesat `albi koi ne se pojavuvaat vo vladinite statistiki za poseduvawe ili neposeduvawe na dr`avjanstvo.

Svedo{tvoto na Romi od Kumanovo, dadeno za ECPR, poka`uva deka podnesenite barawa ne se smetaat za kompletni ako Romot ne mo`e da poka`e soodvetni primawa, a lokalnite vlasti ne ja smetaat socijalnata pomo{. 40-godi{nata Romka, Vezira Sani, ka`a za ECPR deka slu`benicite od lokalnata slu`ba za podnesuvawe barawa za dr`avjanstvo go odbile nejzinoto barawe bidej}i, nitu taa, a nitu nejziniot soprug nemaat postojana rabota:

Jas sum od Srbija i nemam dr`avjanstvo. Vo Kumanovo `iveam trieset godini. Otidov da podnesam barawe za dr`avjanstvo i im gi poka`av site barani dokumenti. Tie sakaa da znaat koj me izdr`uva. Prodol`ija da me pra{uvaat: "Koj e tvojot soprug ? Koj e tvojot soprug ?" Mojot soprug be{e ov~ar, no sega ne raboti i im rekov deka `iveeme od socijalna pomo{. Toga{ me pra{aa: "Kako }e se izdr`uvate?" Mi ka`aa da odam vo Srbija i tamu da podnesam barawe za dr`avjanstvo.

Podocna, koga razbrav deka baraat 500 amerikanski dolari, se otka`av od ponatamo{ni obidi za podnesuvawe na barawe. Jas nemam 500 dolari, pa zo{to da gubam vreme? Imam `eneti deca vo Srbija, no ne mo`am da ja preminam granicata za da gi vidam.[32]

Sli~no, 36-godi{nata Zijavere Mustafovska, Romka koja isto taka `ivee vo Kumanovo, izjavi za ECPR deka lokalnite vlasti go odbile nejzinoto barawe za dr`avjanstvo bidej}i nitu taa, a nitu nejziniot soprug, nemaat sigurni primawa:

Jas sum rodena vo Srbija i `iveam vo Makedonija petnaeset godini. @iveam vo Kumanovo. Imam soprug i dete koe e rodeno vo Makedonija. Mojot soprug i deteto se makedonski dr`avjani. Mojot soprug nema{e pote{kotii da dobie dr`avjanstvo. Toj e roden vo Makedonija. Treba{e da plati samo 300 denari [pribli`no 10 germanski marki].

Jas nemam dr`avjanstvo. Otidov da podnesam barawe otkako toj dobi dr`avjanstvo. Me pra{aa dali jas ili toj rabotime nekade. Mi ka`aa deka ne mo`am da dobijam dr`avjanstvo bidej}i mojot soprug nema rabota.[33]

^etvrto, zakonot ne go pojasnuva zna~eweto na "mesta za `iveewe", ostavaj}i & na administracijata da odredi kakov vid smestuvawe e prifatliv i kakov dokaz e potreben za objektite da se smetaat za soodvetni.

Na vrvot na strogite uslovi zadadeni so zakonot, Romite naveduvaat diskriminatoren tretman vo negovata primena. Vo 1996 godina, Human Rights Watch izvestuva za brojni tvrdewa vo vrska so odbivawe na barawata za dr`avjanstvo, podneseni od Romi koi gi ispolnuvaa site prethodno navedeni uslovi vo zakonot.[34] ECPR be{e izvesten za sli~ni slu~ai za vreme na terenskoto istra`uvawe vo avgust 1997 godina. Eden takvo lice e 20-godi{niot Rom, S.A. Toj za ECPR izjavi:

Jas sum roden vo Makedonija i cel `ivot `iveam vo Kumanovo. Nikoga{ ne sum bil vo stranstvo. Po raspadot na Jugoslavija, za dobivawe dr`avjanstvo, treba{e da ima{ roditeli od Makedonija. Moite roditeli se od Srbija. Tie ne se ven~ani. Majka mi seu{te ima srpsko dr`avjanstvo - crveniot jugoslovenski paso{. Tatko mi ima makedonska li~na karta, no nema dr`avjanstvo. Dedo mi e makedonski dr`avjanin. Gi isprativ site dokumenti i ~ekav {est ili sedum meseci, no bev odbien. Ne znam vrz koja osnova go odbile moeto barawe, no veruvam deka moite dokumenti bea vo red.[35]

Slu`benicite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti se `alat deka pove}eto problemi koi se odnesuvaat na razgleduvaweto na barawata se sozdadeni poradi faktot {to makedonskite vlasti ne bea soodvetno podgotveni za raspa|aweto na Jugoslavija i deka slu`bite, koi porano razgleduvale po deset barawa mese~no, odedna{ se soo~ile so iljadnici barawa. Sepak, to~no e deka vo edna takva atmosfera na odredena kategorija na lu|e im bil dozvolen razli~en tretman vo sporedba so drugi i deka makedonskite vlasti ne mo`e da go koristat nedostatokot na administrativnata podgotvenost za raspadot kako opravduvawe za diskriminatorskiot tretman. Pokraj toa, kako {to e ilustrirano vo prethodno opi{aniot slu~aj, osnovnite administrativni pravila, kako {to se davawe pri~ini za odbivaweto ili izdavawe administrativni odluki vo pi{ana forma, so cel da ovozmo`at podnesuvawe `alba protiv odlukata, ne se po~ituvaat.

3.3 Bez dr`ava

Te{ko e da se odredi to~niot, duri i pribli`niot broj na lica bez dr`avjanstvo koi vo momentov se nao|aat vo Republika Makedonija bidej}i podatocite izdadeni od makedonskite slu`benici se zbunuva~ki. Na prvo mesto, ministerstvoto smeta vo "broj na barawa zemeni vo razgleduvawe" namesto vo broj na barateli so podneseno barawe. Bidej}i procedurata na dobivawe dr`avjanstvo ima najmalku tri instanci, izjavite od vidot na onie koi makedonskiot ambasador, Qubica Z. A~evska, mu gi prezentira{e na g-din Majkl Hadavej od Komisijata za bezbednost i sorabotka na Evropa, vo su{tina se bezna~ajni:

Tekovna situacija: vo Makedonija vo periodot od 11 noemvri 1992 do 31 dekemvri 1997 godina, so primena na principot na legalen kontinuitet sodr`an vo ~lenot 26, stav 1 od Zakonot za dr`avjanstvo, po slu`bena dol`nost be{e regulirano pra{aweto za dr`avjanstvo na 1.867.382 lica. Vkupno bile podneseni 73.888 barawa do Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, za regulirawe na toa pra{awe, t.e. pominale 123.354 barawa po site osnovi (priznavawe, odreduvawe i definirawe na pra{aweto za dr`avjanstvo).

117.684 od ovie barawa bea pozitivno re{eni, dodeka 5870 bea negativno re{eni. Od tie 5870 negativno re{eni barawa, za 490 bea podneseni `albi, {to zna~i deka za ostanatite 5180 barawa (0.26% od vkupniot broj `iteli na Republika Makedonija) odlukite se kone~ni. Toa zna~i deka regularnata (koja inaku sodr`i tri instanci) pravna postapka e iscrpena: administrativnata procedura koja pominuva dve instanci, (Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, kako odlu~uva~ki organ i Vladata koja e kompetentna za razgleduvawe na `albite), kako i mo`nosta za podnesuvawe `alba pred Vrhovniot Sud.[36]

Posleden pat, koga makedonskata vlada dala povrzana izjava po pra{aweto na bezdr`avnost, be{e vo mart 1997, koga go izesti Komitetot za eliminirawe na rasnata diskriminacija deka 18.851 lica se bez dr`avjanstvo, me|u koi 4.356 Romi. Vo toa vreme, spored vladinta brojka, 68.989 lica, od koi 7.407 Romi bea so "nepoznat" status.[37] Terenskoto istra`uvawe na ECPR poka`uva deka, vo odnos na Romite, ovaa brojka e nezamislivo mala.

Makedonskite slu`bi tvrdat deka "problemot ne se sostoi vo re{avaweto na slu~ai na bezdr`avnost, tuku se sostoi vo menuvawe na dr`avjanstvo od edna federalna edinica vo dr`avjanstvo na druga federalna edinica."[38] Ponatamu tvrdat deka, spored Zakonot za dr`avjanstvo na federativna Jugoslavija od 1949 godina i zakonite za dr`avjanstvo na republikite koi sledea po ovoj zakon, primatot e staven na dr`avjanstvoto na republikite ("federalnite edinici") i deka nitu eden poedinec ne bil ostaven bez dr`avjanstvo. Vo praktikata toa ne be{e vistina: mnogu poedinci nemaa republi~ko dr`avjanstvo. Kone~no, vo soglasnost so novite restriktivni zakoni za dr`avjanstvo niz cela porane{na Jugoslavija, site dr`avjani na federacijata ne mo`at avtomatski da dobijat dr`avjanstvo na dr`avite nasledni~ki.

Romite bez dr`avjanstvo vo Makedonija ne mo`at da glasaat, a razgovorite so niv poka`uvaat deka tie nemaat dobieno dokumenti za patuvawe od strana na makedonskite vlasti, ne odrekuvaj}i gi nivnite prava na dobivawe takvi dokumenti spored ~len 28 od Konvencijata na ON koja se odnesuva na lica bez dr`avjanstvo. Romite izvestuvaat deka od sredinata na 1996 godina vlastite po~nale da baraat paso{i, iako tie mo`ele da ja pominuvaat granicata so Sojuzna Republika Jugoslavija samo so li~ni karti.

Kone~no, spored pretstavnici na romskata zaednica, so vladinata odluka izdadena vo juni 1996 godina, be{e odlu~eno na licata da im se ispla}a socijalna pomo{ samo dokolku imaat dr`avjanstvo. O~igledno, ovoj dekret be{e ukinat po protestot na romskite lideri. I pokraj s#, iako pretstavnici na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti go uveruvaa ECPR deka primaweto socijalna pomo{ ne zavisi od poseduvaweto dokumenti za dr`avjanstvo, nekoi Romi bez dr`avjanstvo mu ka`aa na ECPR deka, pri krajot na 1996 i vo po~etokot na 1997 godina, lokalnite vlasti prestanale da im ispla}aat socijalna poddr{ka. Na primer, 52-godi{niot ]amil Musli}, za ECPR izjavi deka ne dobil socijalna pomo{ vo poslednite deset meseci bidej}i ne e dr`avjanin na Republika Makedonija i pokraj faktot {to preku ~etirieset godini `ivee vo Makedonija. ^lenovite na Zaednicata na nevladini oragnizacii na Makedonija mu potvrdija na ECPR deka, sprotivno na tvrdewata na ministerstvoto, vo praktikata lica bez makedonsko dr`avjanstvo ne dobivaat socijalna poddr{ka.

4. PORAST NA ETNI^KITE TENZII

Nesigurnosta na sega{nata situacija na Romite vo Makedonija stoi vo dramati~en kontrast so nivnata bogata istorija. Nau~nicite veruvaat deka Romite do{le na teritorijata na sega{na Makedonija pribli`no vo vremeto na doa|aweto na Turcite Osmanlii vo 13-ot i 14-ot vek.[39] Vo vremeto na Otomanskata Imperija, na teritorijata na Makedonija imalo i Romi nomadi i Romi koi `iveele stati~no, a podatocite poka`uvaat deka i ednite i drugite bile nadgleduvani, dokumentirani i odano~uvani od strana na otomanskite vlasti. Iako otomanskata politika, osobeno politikata na odano~uvawe, gi delela muslimanite i hristijanite, so {to bila finansiski ponepovolna za vtorite, Romite verojatno bile razgleduvani oddelno i tretirani kako golema neprivilegirana grupa. Pome|u 17-ot i 19-ot vek, pome|u Romite koi se na{le na evropskite posedi na Otomanskata Imperija, imalo tendencii za premin od hristijanstvo kon islamska veroispoved.[40]

Romite ~esto begale od ropstvoto vo Vla{ka i Moldavija i preminuvale vo Otomanskata Imperija. Ovaa tendencija zna~itelno se zgolemila vo 17-ot i 18-ot vek. Begstvata dramati~no se zgolemile po ukinuvaweto na ropstvoto vo romanskite kne`evstva vo 19-ot vek so toa {to prethodno porobenite Romi bile osiroma{eni i oslobodeni. Do denes, edna od glavnite podelbi na Romite vo Makedonija e na t.n. vla{ki - onie ~ij romski dijalekt gi vrzuva za Romanija – i nevla{ki Romi.

Pome|u 1912 i 1918 godina Makedonija be{e mesto na krvavo vojuvawe i teritorijalna i etni~ka prevlast, posle koi nastapi kone~niot raspad na Otomanskata Imperija i teritorijata denes poznata kako Republika Makedonija stana del od prvata jugoslovenska zaednica. Slede{e posrbuvaweto i Makedonija po~naa da ja voznemiruvaat buntovni~kite grupi na revolucionerite avtonomisti vo sredinata na dvaesetite godini na ovoj vek.[41] Novata realnost za pove}eto Makedonci vo periodot pome|u dvete Svetski vojni be{e bedata. Vo tekot na ovoj period dobar del od otomanskata socijalna struktura verojatno ostanal ist, pa postojat mali indikacii za nekakvo smenuvawe na `ivotot na Romite pome|u dvete vojni .

Za vreme na Vtorata svetska vojna najgolemiot del od teritorijata na dene{nata makedonska dr`ava be{e okupiran od strana na bugarskata vojska. Oblastite dol` zapadnata granica Oskata im gi dodeli na silite na Albanija koja be{e okupirana od strana na Italija (podocna od strana na Germanija). Evrejskata zaednica od Skopje be{e deportirana vo Au{vic-Birkenau, taka {to genocidnoto progonuvawe na Romite ostana postojana zakana za vreme na celata vojna. Romskata zaednica be{e po{tedena od masovno uni{tuvawe poradi brojni pri~ini, me|u koi najzabele`itelna be{e nivnata naklonetost kon islamot i tendencijata da se deklariraat kako drugi malcinstva. Oskata, vo koja dominira{e Germanija, be{e osobeno pretpazliva da ne predizvika intervencija od strana na neutralnata Turcija. Poedini Romi, koi ne bea muslimani i go obelodenija svojot etni~ki identitet, bea deportirani vo logorite na smrtta. Romite vo oblastite okupirani od strana na Bugarija bea isprateni vo bugarskata vnatre{nost i naterani prisilno da rabotat.[42] Na krajot na vojnata, albanskite trupi pod vodstvo na Enver Hoxa preminaa vo Jugoslavija da gi zdru`at silite so partizanite na Tito i, spored nekoi izvori, nasekade po~nale da se slu~uvaat sverstva.[43]

Popisot od 1948 godina poka`al deka pome|u Romite okolu 55% bile "rabotnici i kalfi", pribli`no 18% bile zemjodelci i obi~no obrabotuvale mnogu mali parceli zemji{te, odvaj ne{to pod 15% bile majstori zanaet~ii i pribli`no 7% bile "privatnici". Romite bile ekstremno malku pretstaveni vo drugite profesii kako "slu`benici" i "stru~ni vo odredeni oblasti".[44] Povoenite popisi poka`uvaat deka vo Jugoslavija najgusta naselenost na Romite bila vo Makedonija.

Romite na Balkanot se delat na mnogu grupi i ne e vozmo`no ovde da se iska`at site podelbi. Golema e razlikata pome|u onie koi zboruvaat na t.n. vla{ki dijalekti i onie koi zboruvaat na ostanati dijalekti. Podelbata se javuva i po odnos na religijata - Romite vo Makedonija se nakloneti da bidat muslimani, no postojat i hristijanski grupi. "Arlii", "Jerli" ili "Jerlides"[45] e rasprostraneto ime za Romite naseleni na Balkanot, koi verojatno `iveele vo mnogu od naselbite i koi denes se nao|aat vo Makedonija sto godini, a mo`ebi i malku pove}e. Romite bez postojano mesto na `iveewe se nare~eni "~ergari". Nekoi geografski razgrani~uvawa gi konstituiraa Romite vo organizacioni edinici - Romite vo Prilep zboruvaat sopstven dijalekt i se smetaat za zatvorena zaednnica. Kako i vo mnogu oblasti vo ju`na i isto~na Evropa, Romskite grupi vo Makedonija se podeleni po profesii. Grupite kako "Baruxii" se tradicionalno izrabotuva~i na barut[46], "Xambazite" se ili bea trgovci so kowi, "Burguxiite" pravat {ila, dodeka "Arabaxiite" tradicionalno izrabotuvale zapre`ni koli.[47] Drugite "romski profesii" vo Makedonija bile bera~i na tutun, tene}exii, lo`a~i, ~asovni~ari i muzi~ari.

Romskata sredna klasa prosperira{e vo otomanskite gradovi i seu{te mo`e da se najde vo gradovi kako Skopje i Gostivar, kako gi ispra}aat nivnite deca vo stranstvo da go izu~uvaat Koranot. Romite se del i od dervi{kite sekti vo Makedonija. Vo povoena Jugoslavija nastana zna~itelna proleterizacija, pa Romite rabotea vo mnogu fabriki, podignati vo Makedonija, kako del od socijalisti~kata razvojna politika. Mnogu od tie Romi denes se nevraboteni.

Romite vo Makedonija, vo op{t slu~aj, se najmalku dvojazi~ni, a neretko trijazi~ni ili ~etirijazi~ni, zboruvaj}i nekakva kombinacija na albanski, angliski, germanski, romski, srpski i staroturski. Vo eden izve{taj od vakov vid ne postoi mo`nost da se prezentira celosnata etni~ka, lingvisti~ka, i socijalna kompleksnost na mnogute romski zaednici vo Makedonija i navistina mnogu od taa kompleksnost ostanuva nedokumentirana.

Kako i vo mnogu dr`avi vo koi `iveat Romi, oficijalnata brojka koja se odnesuva na brojot na Romi koi `iveat vo Makedonija ne go odrazuva vistinskiot broj na Romi vo zemjata. Spored me|unarodno finansiraniot i nadgleduvan popis od 1994 god., Makedonija ima 1.945.932 `iteli. Od niv 1.378.687 se etni~ki Makedonci, 441.104 ili 22,7% se Albanci, 78.019 ili 4,0% se Turci, 43.707 ili 2,2% se Romi, 40.228 ili 2,1% se Srbi, 8601 ili 0,4% se Vlasi , a 38.309 ili 1,9% se "ostanati". Brojkite pred objavuvaweto, izdadeni od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti vrz osnova na podatocite od 1994, poka`uvaa vkupen broj od 2.075.196 `iteli, od koi 47.408 Romi i 487.967 Albanci. Spored g-din Zoran Todorov od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, prethodnite brojki gi vklu~uvaat i makedonskite gra|ani koi `iveat vo stranstvo. Vo dvata pregledi od popisot od 1994 godina brojkata na Romite vo Makedonija zna~itelno e namalena, za razlika od 55.580 lica koi vo popisot od 1991 godina se deklarirale kako Romi. Ovoj popis premnogu go namaluva brojot na Romite: i pokraj postoe~kite i zabele`itelni romski naselbi vo Debar i vo Strumica, popisot od 1991 godina ne registrira deka tamu `iveat Romi. Romskite lideri procenuvaat deka vo Makedonija `iveat pome|u 150.000 i 250.000 Romi.

Pri~inite za otsustvoto na podatoci za Romite vo popisot se mnogukratni i komplikuvani, a granicata pome|u romskiot / ciganskiot i neromskiot identitet e nejasna. Najmalku dve grupi tvrdat deka nemaat romski identitet, ne se priznaeni od Romite kako Romi, no neromskoto naselenie gi smeta za Cigani.[48] Eden krupen faktor koj pridonesuva za otsustvoto na Romite vo popisnite podatoci e pritisokot koj im go vr{at neromite da tvrdat deka se ne{to drugo. Od site zaednici koi gi poseti ECPR, ovoj problem e najizrazen vo gradot Tetovo vo Zapadna Makedonija, kade Romite izvestuvaat deka se pod pritisok na lokalnite Albanci da se identifikuvaat kako etni~ki Albanci. Ovoj pritisok osobeno se zasiluva za vreme na popisi i izbori.

Zapadna Makedonija e srceto na najbrojnoto malcinstvo vo Makedonija, etni~kite Albanci.[49] Pokraj zna~itelnoto naseluvawe na selata, Albancite se mnozinstvo od populacijata i vo pogolemite gradovi, kako {to se Gostivar i Tetovo. Gostivar, etni~ki izme{an grad so vidliva albanska, makedonska, romska i turska kultura, be{e scena na krvoprolevawe na 9 juli 1997 godina koga makedonskata policija pristapi kon ispolnuvawe na sudskata odluka da go trgne albanskoto zname pred gradskoto sobranie, kade {to gradona~alnikot go ima{e postaveno pred nekolku meseci. Trojca lu|e bea ubieni, a desetici povredeni za vreme na nasilstvoto.[50] Tetovo, koe go so~inuvaat pribli`no 80% Albanci, e mesto kade se nao|a albanskiot univerzitet,[51] eden od centrite na albanskata nacionalisti~ka aktivnost vo Makedonija.[52]

Pogolemiot del od sudirot pome|u albanskite nacionalisti i makedonskta dr`ava se vodi na poleto na demografijata. Albancite gi obnovija tvrdewata deka se nedovolno zastapeni vo makedonskiot institucionalen i nacionalen `ivot i se povikuvaat na toa deka brojkite koi gi prika`uvaat ne go odrazuvaat vistinskiot broj na Albancite vo dr`avata. [iroko prifateniot bojkot na etni~kite Albanci i na popisot od 1991 i na me|unarodno finansiraniot i nadgleduvan popis od 1994 zna~ea deka dosega, obidite da se razre{i dosega{niot spor koj se odnesuva na vistinskiot procent na razli~nite etni~ki grupi vo Makedonija, se poka`aa kako neuspe{ni. Makedoncite, so koi zboruva{e ECPR, bea anksiozni i frustrirani od situacijata i me|u niv se rasprostraneti slednive veruvawa: "Tie vleguvaat vo golemi grupi od teritorijata na Kosovo"; "Niv gi vodat ekstremni nacionalisti koi ne se Makedonci, tuku Albanci od Kosovo"; "Tie imaat mnogu deca i se obiduvaat da ja albaniziraat zemjata"; "Tie se pobogati od nas"; "Tie ja kupuvaat Makedonija."

Vo ovaa situacija se vodi studena vojna okolu identitetot na sekoj ~ovek vo dr`avata. Romite, koi `iveat vo oblasti koi se gusto naseleni so Albanci, potpa|aat pod pritisok da izjavuvaat deka se Albanci, da u~at vo albanski u~ili{ta i da glasaat za albanski kandidati na izborite. Od druga strana, makedonskite vlasti pretpo~itaat Romite da se izjasnat kako bilo osven kako Albanci, pri {to najprifatliv bi bil makedonskiot identitet no, ako go izberat romskiot, se prifa}a. Romite im se od polza na neromite samo za vreme na popisi i izbori. Identitetot vo Makedonija e re~isi celosno sredstvo, a romskiot identitet ~esto e ili predmet na trgovija ili privilegija na mnogu siroma{nite. Iako ekstremno razli~na grupa, ostanatoto naselenie gi smeta Romite za "Cigani".

Pritisokot se javuva vo razli~ni formi. Prvo, romskite voda~i izvestuvaat deka, za vreme na popisi i izbori, na Romite im se nudi mito za da se vlijae na nivniot glas ili nivnoto ubeduvawe. Zemaj}i go predvid sega{niot stepen na siroma{tija vo Makedonija, takvoto mito mora da se gleda kako prinudno. Pritisokot zema i pozakanuva~ki formi: ECPR zabele`uva deka, osobeno vo naselbata Tetje vo Tetovo, kako i na ridot zad Arabat, romskite sosedstva se opkoleni od albanski sosedstva. Ovie romski ku}i se pokrieni so grafiti na albanskite nacionalisti~ki partii, osobeno Partijata za demokratski prosperitet na Albancite vo Makedonija (PPDSH/ PDPA). Grafitite se nao|aat samo vo blizinata ili na ku}ite naseleni so Romi, a ne vo oblastite naseleni so etni~ki Albanci. Eden romski voda~ vo Tetovo informira{e deka, otkako ne istaknal javno eden kandidat na PDPA, nekolku prepolni vozila so Albanci ja posetile negovata prodavnica, mu se zakanuvale i mu odzele stoka bez da ja platat.

Kone~no, Romite se fizi~ki napa|ani od strana na etni~kite Albanci. Romite, so koi zboruva{e ECPR, a osobeno Romi od naselbata Tetje od Tetovo, izvestuvaat deka postojano se napa|ani od "huligani". Tie tvrdat deka, od 1990 godina navamu, pet ili {est romski devoj~iwa bile napadnati i siluvani na pustiot pat {to go povrzuva Tetje so centarot na Tetovo. Pokraj toa, postojat tvrdewa za pet ili {est napadi od strana na albanski bandi vrz romski ku}i vo naselbata Tetje. Za vreme na ovie napadi, grupi od po nekolku mladi lu|e navodno juri{aat na romskite ku}i, gi tepaat `itelite i im kradat predmeti, dodeka u{te pet do deset lu|e ~ekaat pred napadnatata ku}a. Iako site Romi so koi zboruva{e ECPR znaat za napadite vrz kku}ite, ECPR ne uspea da napravi razgovor nitu so `rtvi nitu so svedoci na ovie napadi bidej}i, spored eden Rom, "Site se prestra{eni". I eden lokalen policaec od Tetovo i Pomo{nik ministerot za vnatre{ni raboti, D-r Zoran Veru{evski, za ECPR izjavija deka se svesni za vakvite napadi, no nieden od niv ne sak{e da dade detali za ECPR.

Napadite vrz Romite, od strana na Albancite, ne se ograni~uvaat samo na Tetovo. Romot po ime Nexbedin Teiri bil napadnat vo naselbata Bawica, nadvor od Gostivar, vo sredinata na juni 1997 godina, od strana na grupa od desetina Albanci koi go opkolile i go mavale so kamewa. Spored svedo~eweto na `rtvata, na ili okolu 17. juni 1997, g-din Teiri odel so nekolku negovi deca i deca na negoviot brat vo edno pole kraj grobi{tata na Bawica, nadvor od Gostivar, za da sobira staro `elezo. Edno od decata, so koi g-din Teiri sobiral `elezo, navodno sobiralo `elezo na okolu 40 metri od g-din Teiri, koga mu se pribli`ila grupa od desetina Albanci. G-din Teiri brzo do{ol da mu pomogne na sinot na negoviot brat i otkril deka eden od lu|eto dr`i no`. Drugite deca o~igledno dotoga{ se razbegale. Ma`ite formirale krug okolu g-din Teiri i negoviot vnuk i po~nale da frlaat so kamewa vrz niv od dale~ina od okolu deset metri, pritoa izvikuvaj}i epiteti so rasisiti~ka sodr`ina. G-din Teiri tvrdi deka bil pogoden vo rakata, gradniot ko{ i ustata i pretrpel o{tetuvawe na zabite. Ma`ite prestanale da frlaat so kamewa koga grupa Romi od romskata naselba vo Pazaneri, o~igledno sobrana od drugite deca so koi g-din Teiri sobiral staro `elezo, do{la da im pomogne. Spored g-din Teiri, toj se po`alil do policijata vo Gostivar i tie obvinile eden ~ovek , na vozrast od 25 ili 26 godini, za povrzanost so incidentot. Za 15 septemvri 1997 godina bilo zaka`ano soslu{uvawe, no ne se odr`alo. Do 20 maj 1998 ECPR ne dobi podatoci za bilo kakvo dejstvo prezemeno protiv napa|a~ite.

Romite vo prete`no albanski oblasti se zaglaveni vo konfliktni situacii. Od edna strana egzistencijata na Romite zavisi od Albacite. 21-godi{niot O.R. od Tetovo izjavi za ECPR: "Nie `iveeme vo Makedonija, no rabotime za Albancite. @iveeme od Albancite. Nie Romite se nao|ame vo sredina. Sega na primer, koga ima{e glasawe za gradona~alnik, jas ne glasav. Mnogu Romi ne glasaa. Da izbirame strana ne pretstavuva opcija za nas."[53] Mnogu Romi se asimilirani vo albanskoto malcinstvo, delumno za da go izbegnat `igot {to se Romi. Sepak, vo albanskata zaednica tie pak se `igosani i za niv se upotrebuvaat takvi poni`uva~ki termini kako "mameluci".[54]

Od druga strana, obnoveniot albanski nacionalizam gi potsetuva Romite na yverstvata koi gi vr{ele Albancite za vreme na Vtorata svetska vojna, vo koja Zapadna Makedonija bila okupirana od italijanski i albanski trupi, kako i haoti~niot period na krajot na vojnata, koga albanskite trupi pod vodstvo na Enver Hoxa prejdoa vo Jugoslavija za da se pridru`at na partizanite na Tito. F.A., 42-godi{niot Rom roden vo tetovskata naselba Tetje, izjavi:

Vo Vtorata svetska vojna tie bea so fa{istite. Starite lu|e velat deka najlo{ite raboti {to se slu~ile za vreme na vojnata se slu~ile vo oblastite okupirani od Albanci. Vo edno {arplaninsko selo & gi otsekle u{ite na edna stara `ena za da gi zemat nejzinite zlatni obetki. Vo toa vreme, eden }e ti ja zemel `enata, dodeka drugiot ti dr`el pi{tol vo glavata.[55]

Istoriski gledano, napadite na etni~kite Albanci, vo koi ima nasilstvo, gi potsetuvaat Romite na nekoga{noto maltretirawe od strana na Albancite.

Rezultatot od naporite da se iznudi prika`uvawe na neromski identitet se ogleduva na mikroregionalno nivo. Samo vo Tetovo, dve sosedstva, vo koi `iveat pome|u 500 i 700 Romi, se deklariraat kako Turci. @itelite na Tetje i okolinata, so negovite 1.000 Romi, opkoleni so Albanci i prividno vo senka na Albanskiot univerzititet, se registrirani kako Albanci. Vo edna naselba, Potok, koja se sostoi od 200 ku}i vo koi `iveat okolu 2.000 Romi, Romite kako takvi i se deklariraat. Ova, spored Romite od Potok pretstavuva "uspeh" koj e postignat vo posledno vreme. Kombinacijata na ekonomska zavisnost, politi~ki manipulacii i strav sozdava osobeno {tetna foma na ugnetuvawe.

Sepak, etni~ki motiviranoto nasilstvo ne se ograni~uva samo na oblastite kade se zboruva albanski. Romite od prete`no makedonski oblasti vo Centralna i Isto~na Makedonija izvestuvaat deka se napa|ani od strana na etni~ki Makedonci i deka vo poslednive deset godini me|uetni~kite odnosi drasti~no se vlo{ile.

Spored svedo~eweto za ECPR, zemeno od 23-godi{niot Rom po ime S.I., toj i dvajca negovi prijateli, isto taka Romi, bile napadnati od grupa Makedonci vo Ko~ani, vo sredinata na juli 1997 godina. G-din S.I. ka`a deka so dvajca svoi prijateli oti{ol na gradskiot bazen. Samo {to vlegol vo vodata zdogledal ~etiri Makedonci kako opkoluvaat eden od Romite koj bil so nego i po kratka me|usebna raspravija, dobil dve {lakanici v lice. G-din S.I. se pribli`il do grupata i zabele`al deka negoviot prijatel se nalutil, no i deka se sobiraat u{te Makedonci, pa go ubedil svojot prijatel da se smiri i da si zamine. Tretiot Rom toga{ si zaminal ottamu, kako i Romot koj dobil {lakanica. G-din S.I. sepak zastanal da si gi sobere svoite raboti i kako {to se navednal da si gi sobere oblekata, krpata i ~asovnikot, prvo go udrile so noga, a potoa grupata go pretepala. Toj re~e deka mo`e da identifikuva trojca od negovite napa|a~i.

Vedna{ po incidentot, g-din S.I. ja prijavil slu~kata vo ko~anskata policija i go odnele vo bolnica. Toj veli deka negovoto lice bilo pote~eno i krvavel od desnoto uvo. Vo bolnicata navodno mu go prevrzale uvoto, pritoa ne izdavaj}i mu naod i go odbile negovoto barawe da mu dadat anestezija protiv bolka. Potoa se vratil doma so roditelite. Spored g-din S.I. policijata vetila deka }e gi najde negovite napa|a~i, no do razgovorot so ECPR ni{to ne prezele. G-din S.I. tvrdi deka ottoga{ oti{ol edna{ vo policijata da se raspra{a za razvojot na istrgata, no eden policaec mu rekol: "Odi si, koga }e bideme spremni za vas }e ve povikame." Ne razbiraj}i {to se slu~uva, g-din S.I. se raspra{al ponatamu i mu ka`ale deka postoi somnenie deka saka da gi ubie svoite napa|a~i so elektri~na pila. Ispla{en, ne se raspra{uval ponatamu za prirodata na obvinenijata. G-din S.I. ka`a deka, od borbata navamu, ne go napu{ta romskoto sosedstvo, osven ako ne e apsolutno neophodno:

Toa be{e prvpat da se stepam so nekogo. Pominav tolku godini vo Germanija i tamu ne sum imal nikakov problem. Sega se pla{am da izlezam vo grad. Ne sum bil vo grad eden mesec. Lu|eto vo Ko~ani se lo{i, no policijata ne apsi gaxe.[56]

Romite vo Ko~ani ka`uvaat deka napadite vrz niv od strana na neromskoto naselenie se mnogu ~esti. 19-godi{niot [ukri Mustafov isto taka bil napadnat od neromi dodeka prodaval na pazarot. Toj veli:

Jas prodavav plasti~ni kesi na pazarot vo Ko~ani, koga eden ~ovek - drug prodava~ - dojde do mene i po~na da me pcue i da me kolne. Be{e lut {to i jas prodavam i se dere{e navistina glasno. Zboruva{e odvratni raboti za mojata majka. Potoa me udri v lice. Jas mu vrativ. Dojdoa drugi dvajca i trojcata po~naa da me tepaat. Padnav na zemjata i po~naa da me udiraat so noga. Otkako prestanaa i me pu{tija, morav da odam vo bolnica i mi ja stavija nogata vo gips. Podocna otidov da prijavam vo policija. Tie zapi{aa s# {to mi se slu~ilo i rekoa deka }e proverat. Kolku {to znam, ni{to ne e napraveno za da se izvede rabotata na videlina. Policijata ne napravi ni{to.

Romite od Vinica izvestuvaat deka, poradi za~estenosta na napadite vrz Romite vo Ko~ani, tie neprekinato se naseluvaat vo ruralni mesta kako Vinica. Edna Romka od Vinica, koja skoro se preselila so svoeto semejstvo od Ko~ani, re~e deka kone~no se otselile bidej}i, barem vo planinite, Romite se ostaveni na mira. Romskiot voda~ vo Vinica ka`a deka, za vreme na popisot vo 1994 godina, site od negovata zaednica se registrirale kako "Romi". Vo Vinica, kade lokalnata vlast e vo racete na nacionalisti~kata partija VMRO-DPMNE, verojatno e pobezbedno da se registriraat kako "Romi", otkolku kako "Turci", drugata mo`na lokalna opcija.[57]

Romite od Veles, ka`uvaat za sli~ni fizi~ki napadi od neromskoto naselenie. 24-godi{niot Rom, po ime Faik Demirov, go izjavi slednovo za ECPR:

Vo Veles tri pati sum tepan od neromi. Posledniot pat be{e pred ~etiri meseci. ^etvorica izlegoa od eden bar i po~naa da me pcujat i da me narekuvaat "Cigan". Bea pijani. Gi pra{av {to se nafrlile vrz mene, a eden od niv dojde i po~na da me udira. Potoa dojdoa i drugite. Me udiraa so tupanici dodeka ne padnav na zemjata, a potoa po~naa da me udiraat so noga. Toa trae{e okolu deset minuti. Me ostavija da le`am na zemjata.

Nekoi lu|e povikaa policija, koi dojdoa i me odvedoa vo bolnica. Bev povreden i mi ja previja nogata. Policijata me raspra{a i zapi{a nekoi raboti. Tie gi doznaa imiwata na onie koi me tepaa od lu|eto vo barot, no ni{to ne se slu~i. Nikogo ne uapsija. Policijata gi znae imiwata na site huligani vo Veles, no ne prezema ni{to.

G-din Demirov veli deka od krajot na osumdesetite etni~kite odnosi vo Veles se lo{i:

Neromite n# mrazat. Doa|aat vo grupi, n# zadevaat i n# narekuvaat Cigani. N# pcujat. N# napa|aat koga }e ja napu{time naselbata i koga }e pojdeme v grad. N# kolnat i gi narekuvaat romskite devoj~iwa so nepristojni imiwa. Ova ni go pravat naj~esto mladi lu|e. Ne e kako porano - sega nema doverba pome|u Romite i neromite. Ponekoga{ im odgovarame na tepa~kata, no naj~esto begame. Tie se mnogu pobrojni od nas.[58]

19-godi{niot Erzan Mustafov veli deka mu e `al {to ja napu{til Germanija, kade {to `iveel od svojata devetta do svojata sedumnaesetta godina:

Na site ni e `al {to moravme da ja napu{time Germanija. Dobro se slo`uvavme so Germancite. Nekoi od nas, koi bea vo Germanija, sega znaat kako e da se slo`uva{ so neromskoto naselenie.[59]

5. "VIE CIGANITE NE ZNAETE KAKO ISPRAVNO

DA @IVEETE": POLICISKO I PRAVNO

MALTRETIRAWE NA ROMITE VO MAKEDONIJA

Vo ~len 9, stav 1 od Ustavot na Republika Makedonija se veli deka "Gra|anite na Republika Makedonija se ednakvi vo slobodite i pravata, nezavisno od polot, rasata, bojata na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~kitoto i religiozno ubeduvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba." ~lenot 54(3) dodava deka "Ograni~uvaweto na slobodite i pravata ne mo`e da bide diskrimnatorsko po osnov na pol, rasa, boja na ko`a, jazik, vera, nacionalno i socijalno poteklo, imotna i op{testvena polo`ba." Makedonija e i potpisnik na: Me|unarodnata spogodba za gra|anski i politi~ki prava; Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i fundamentalnite slobodi (ECHR), koja ja ratifikuva{e na 10 april 1997 god.; Evropskata konvencija za spre~uvawe na nasilstvoto, ratifikuvana na 6 juni 1997 god.; Me|unarodnata konvencija za eliminirawe na site formi na rasna diskriminacija, ratifikuvana na 18 januari 1994; i Konvencijata protiv nasilstvoto i drugo surovo, nehumano ili poni`uva~ko odnesuvawe ili kaznuvawe, isto taka ratifikuvana, na 18 januari 1997. Spored ~len118 od Ustavot, Me|unarodnoto pravo go ima statusot na doma{no pravo vo Makedonija. So ova se utvrduva deka: " Me|unarodnite dogovori {to se ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot se del od vnatre{niot praven poredok i ne mo`at da se menuvaat so zakon."[60] Kako prekr{uvawe na ovie obvrski, ECPR dokumentira{e primeri na zloupotreba vo site sferi na sistemot od krivi~noto pravo na Republika Makedonija.

Na 21 avgust 1996 godina ili pribli`no okolu taa data, se slu~i golema tepa~ka pome|u Romite i Makedoncite vo [tip. Istata o~igledno zapo~nala prethodno so tepa~kata pome|u Romite i etni~kite Makedonci vo edna lokalna diskoteka. Eden Rom go izvesti ECPR deka kavgata zapo~nala seriozno koga edno romsko mom~e bilo pronajdeno pretepano pred eden hotel vo centarot na gradot, kade {to imalo svadba. Spored 17-godi{niot I.A., mom~eto le`elo pred hotelot "na zemja, oblieno vo krv, so ednoto oko pote~eno ".[61] Potoa edna grupa Romi ja napu{tile svadbata za da se odmazdat i na{le i pretepale edno makedonsko mom~e koe, spored niv, po~nalo da im izvikuva navredlivi zborovi so rasna sodr`ina. Reagiraj}i na neproverenite glasovi deka istata grupa Makedonci go pretepala mom~eto Rom, edinaeset Romi prodol`ile vo pravec na diskotekata, podeleni vo dve grupi.

Na patot kon diskotekata {estmina od Romite bile privedeni od lokalnata policija i odvedeni vo policiskata stanica vo [tip so policiskoto vozilo. Spored svedo~ewata na trojca od niv, policijata sekoj od niv go ispituvala poedine~no. Dvajca od ma`ite ka`aa deka bile primorani da potpi{at izjavi, za koi ne im dale prilika da gi pro~itaat i koi im bile iznudeni pod zakana. 17-godi{niot S.N. za ECPR izjavi:

N# vnesuvaa eden po eden. Me povikaa vo edna soba so {estmina policajci vnatre koi baraa da doznaat zo{to sum go pretepal maliot Makedonec koj n# pcue{e. Im rekov deka ne e moja vina. Rekov deka toj toa si go bara{e so toa {to n# pcue{e i navreduva{e i ka`uva{e gnasni raboti za mojata majka. Eden od policajcite zapi{a s#, no mo`ev da vidam deka ostanatie ne mi veruvaa. Potoa me nateraa da potpi{am izjava. Ne mi dadoa vreme da ja pro~itam. Onoj {to mi dade da potpi{am mi re~e deka, ako ne potpi{am, }e me odnesat dolu vo }elijata. Spored tonot vo negoviot glas, znam {to misle{e so toa.[62]

Site {estmina od privedenite Romi navodno trebale da ostanat eden do dva ~asa vo edna ~ekalna vo policijata. Potoa policijata odvela trojca od niv vo sobata kade {to bile ispituvani, kade {to navodno, {estmina policajci gi tepale so policiski palki. Eden od ma`ite, 17-godi{niot S.N., posvedo~i deka bil nekolkupati udren od dvajca policajci, vo tilot i vo vratot, dodeka le`el na podot vo zgr~ena polo`ba:

Nie {estminata ~ekavme nadvor dodeka sekoj od nas be{e povikuvan vnatre da bide ispra{an. Potoa n# nateraa site da ~ekame dolgo vreme - mo`ebi dva ~asa. Kone~no me povikaa mene, eden moj prijatel i mojot bratu~ed odzadi i bez da ka`at nitu zbor po~naa da n# udiraat so palkite. Tamu bea site {estmina policajci zaedno. Sekogo od nas go zedoa po dvajca policajci. Me tepaa nasekade: po tilot, po vratot - sekade. Prodol`ija da udiraat i da udiraat. Padnav na podot i se sklup~iv kako topka, a tie prodol`ija da me udiraat, pa mi se ~ine{e deka seto toa trae{e so ~asovi.[63]

Potoa {estminata lu|e navodno, bile zadr`ani vo edna }elija do 16:00 ~asot naredniot den bez hrana i voda. Ostanatite petmina o~igledno bile dovedeni rano slednoto utro, kako i grupa od deset etni~ki Makedonci. Eden od Romite, koj be{e zadr`an slednoto utro, ka`a deka za vreme na ispra{uvaweto bil tepan deset ili dvanaeset pati so palki od strana na policajcite. Presmetkata pome|u romskata i neromskata banda, spored eden svedok, prodol`ila sporadi~no cela no}.

Soslu{uvaweto bilo izvedeno docna popladne, naredniot den, povreduvaj}i gi pravata na privedenite, dadeni so ~len 6(3)(b) od Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i fundamentalnite slobodi (ECHR) i ~lenot14(3)(b) od Me|unarodnata spogodba za gra|anski i politi~ki prava (ICCPR), kade se veli deka treba da imaat soodvetno vreme i uslovi za da podgotvat odbrana. Spored svedo~eweto na privedenite, desetmina Romi i edinaesetmina Makedonci bile soslu{uvani zad zatvoreni vrati pod obvinenie za naru{uvawe na javniot red i mir. Romite oti{le na sudewe bez advokat, {to e vo sprotivnost so nivnoto pravo na pravna pomo{ po niven sopstven izbor, kako {to e propi{ano so ~len 6(3)(c) od ECHR i ~len 14(3)(d) od ICCPR. Nitu pak bea informirani za nivnoto pravo na advokat, kako {to e zagarantirano so ~len 14(3)(d) od ICCPR. Romite ispra{uvani nezavisno od ECPR potvrdile deka pra{awata na sudijata sugerirale deka toj smetal deka Romite samite se vinovni za tepa~kata, pritoa povreduvaj}i go nivnoto pravo od ~len 6(2) od ECHR i ~lenot 14(2), da bidat proglaseni za nevini dodeka ne se doka`e sprotivnoto, kako i nivnoto pravo na ~esno sudewe kako {to e propi{ano vo ~lenot 6(1) od ECHR i ~lenot 14(1) od ICCPR. Ponatamu, spored nivnoto svedo~ewe, zabele`ani se povredi na pravoto na ednakov tretman pred sudovite i drugite pravosudni organi, kako {to e zapi{ano vo ~len 5(a) od Me|unarodnata konvencija za eliminirawe na site formi na rasna diskriminacija. Navistina, edinaesetminata Romi bile osudeni na pari~na kazna od 6000 denari (pribli`no 200 germanski marki), presuda koja be{e precizirana kako 16 dena op{testveno korisna rabota. Makedoncite bile oslobodeni samo so ukor. Eden od osudenite Romi ka`al deka, dodeka bile ispra{uvani, sudijata mu rekol: "Vie Ciganite, ne znaete kako ispravno da `iveete."[64]

Od taa slu~ka, odnosite pome|u Romite i neromskoto naselenie vo [tip drasti~no se vlo{ile. 20-godi{niot E.R. za ECPR izjavi:

[tom ja napu{tivme sudnicata, makedonskite deca po~naa da n# zadevaat, kako pak da sakaat da se tepaat so nas. Nekolku dena podocna, eden Rom be{e pregazen na ulica od eden avtomobil koj ne zaprel. Jas mislam deka toa be{e namerno. Okolu {est ~asot istata ve~er eden Rom be{e pretepan na pazarot. Kone~no, stana tolku lo{o {to petnaesetmina otidovme vo policijata da im ka`eme deka vo [tip ne sme bezbedni. Ni rekoa "Ako imate problemi so Makedoncite, izvestete n#, nie }e se pogri`ime za toa". Dosega, s# treba{e da se smiri, no ne e taka. Odvaj pred dva dena pominuvav pokraj u~ili{teto, koga dve deca na motori pominaa pokraj mene vikaj}i "Cigani! Cigani!" Site sonuvame da si odime ottamu. Tamu ne mo`eme da `iveeme kako normalni ~ove~ki su{testva.[65]

Nasilstvoto protiv Romite ne dobiva soodveten tretman od strana na makedonskite vlasti, a me|uetni~kite tenzii sega redovno se manifestiraat vo vid na me|uetni~ki tepa~ki na ulica. Ova osobeno se odnesuva za centralna i isto~na Makedonija, iako ECPR dokumentira sudiri od takov vid i jugozapadno, vo Ohrid. ECPR zabele`a deka, pove}e ili pomalku, ima postojani uli~ni tepa~ki pome|u romski i neromski grupi i vo gradovite Del~evo, Ko~ani, [tip, Veles i Vinica, a situacijata e re~isi ista i vo Berovo, Kavadarci i Strumica.[66] Vo mnogu primeri, takvite uli~ni tepa~ki se prosledeni so epizodi na maltretirawe od strana na policijata i neednakov tretman od sudovite, pri {to makedonskite vlasti se trudat da gi obvinat Romite za naru{uvawe na javniot red i mir. Vo ekstremni situacii, policiskoto maltretirawe i sudskata pristrasnost se kombiniraat za da postignat najvisok stepen na nepravda.

Uli~nite tepa~ki ne se edinstveniot slu~aj vo koj vlastite gi povreduvaat pravata na Romite vo Makedonija. Policiskoto maltretirawe se zabele`uva naj~esto vo slednive okolnosti: prvo, policijata gi tepa Romite koga go prekr{uvaat rigorozniot zakon od 1995 koj zabranuva trgovija na otvoren prostor. Vtoro, voobi~aena praktika na policijata e da gi tepa osomni~enite Romi, so cel da izvle~e priznanie za storenoto ili kako forma na improvizirana kazna. Kone~no, koga Romot }e stane `rtva na etni~ki motiviran napad, policijata ~esto ne vr{i istraga ili ja vr{i nepropisno. Kaj makedonskite vlasti vladee sostojba na negirawe na faktot deka vo dr`avata postoi prestapni{tvo koe vklu~uva antiromska omraza. Vo nekoi slu~ai, kako vo gorespomenatite nastani vo [tip, maltretiraweto od strana na policijata mu prethodi na sudskoto maltretirawe.

5.1 Policisko maltretirawe na Romite vo Makedonija

Policiskoto maltretirawe na Romite e nekontrolirano.[67] ECPR dokumentira{e slu~ai na policisko nasilstvo vo Ko~ani, Kumanovo, Makedonska Kamenica, Ohrid, Prilep, Skopje, [tip i Tetovo. Noviot Zakon za trgovija, usvoen vo 1995 godina predizvika bran na fizi~ko nasilstvo protiv Romite od strana na policijata i vo zatvorite i na javni mesta. Drugo dokumentirano policisko maltretirawe e tepaweto na Romite kako tehnika na policisko isleduvawe ili kako zakonski nesankcionirana forma na kaznuvawe i propust za isleduvawe na rasisti~ki motiviranite prestapi. Kone~no, svedo~eweto na Romite poka`uva deka maltretiraweto na Romite od policijata stanalo del od romskata socijalna gletka, predmet na nacionalniot folklor.

5.1.1. Policiskoto maltretirawe na Romite vo kontekst na

Zakonot za trgovijata od 1995 godina

Mnogu maltretirawa dokumentirani od ECPR se pojavile vo kontekst na Zakonot za trgovija, koj stapi vo sila vo juli 1995 godina. Ovoj zakon ovozmo`i pravna ramka za maloto stopanstvo koe spored makedonskite pravnici za stopanski dejnosti so koi zboruva{e ECPR, ima{e za cel da stane "poevropsko". Prethodnite pravni normi za regulirawe na trgovijata datiraa od Socijalisti~ka Jugoslavija ili bea usvoeni za vreme na kratkiot i neuspe{en obid na vladata na Ante Markovi}, vo periodot od 1989 do 1991 godina, da vovede pazarni reformi vo toj sistem. Posledicite od usvojuvaweto na ovoj zakon, posebno vo tekot na poslednite dve godini, bea dramati~niot porast na tepaweto na Romite od strana na policijata i najmalku eden slu~aj na smrt za toa vreme. Ona {to prethode{e na donesuvaweto, okolnostite i posledicite od donesuvaweto se izlo`eni ponatamu.

Jugoslavija vo sedumdesetite se soo~i so ekonomski pote{kotii ~ii{to posledici treba{e da se osetat za vreme na osumdesetite. Me|utoa, so po~etokot na osumdesettite celata ekonomija na Jugoslavija zapo~na da se menuva i rabotite, koi dotoga{ tipi~no gi rabotea Romite, po~naa da is~eznuvaat. Mnogu raboti za nekvalifikuvani rabotnici po~naa da gi rabotat ma{ini. 45-Godi{niot Nexad Ibraimov izjavi za ECPR:

Ma`ite Romi od mojata generacija rabotea na orizovite poliwa vo Ko~ani kako nosa~i na vre}i so oriz, tovarewe i sli~no. No vo ranite osumdeseti godini, seta na{a rabota ja prezedoa kombajnite.

Otkako ja izgubil rabotata vo fabrikata za prerabotka na oriz, g-din Ibraimov oti{ol na rabota vo lokalnata pivarnica:

Rabotnicite bea Romi, no ne i direktorite. Vo pivarnicata rabotea okolu stotina Romi.

No, vo 1990 godina fabrikata be{e privatizirana. Toa be{e katastrofa za Romite od Ko~ani:

Ja kupi eden biznismen. Rabotevme tamu u{te tri - ~etiri dena, a potoa dojdoa i ni rekoa "Slobodni ste", po {to stotina Romi ja izgubija svojata rabota. Sega tamu ima samo gaxe. N# zamenija so neromsko naselenie. Mislam deka povtorno vrabotija dvajca od Romite.[68]

Od momentot na svoeto osamostojuvawe na 17 septemvri 1991 godina, Makedonija se soo~i so te{kotii, duri i pogolemi od onie na drugi dr`avi od porane{niot komunisti~ki blok. Pokraj tehnolo{kata zaostanatost i mnogute vraboteni vo fabrikite, koi tipi~no gi blokiraa postkomunisti~kite ekonomii, Makedonija ima{e nere{eni politi~ki odnosi so svoite sosedi. Pristapot do albanskite pristani{ta stana s# pote`ok poradi nesoglasicite na dr`avata so golemoto albansko malcinstvo kako i serioznite problemi so infrastrukturata. Me|unarodnoto trgovsko embargo vrz Sojuzna Republika Jugoslavija vo 1992 godina seriozno ja iskomplikuva trgovskata razmena so porane{nata bratska jugoslovenska republika, ako se zeme predvid deka makedonskata politi~ka stabilnost, vo dobar del, zavise{e od prijatelstvoto so zapadnite zemji i me|unarodnoto prisustvo vo forma na trupite na UNPREDEP (Rasporedeni sili za preventiva na Obedinetite Nacii) i Organizacijata za bezbednost i sorabotka na Evropa (OBSE).[69] Ponatamu, iako Evropskata zaednica stoi na makedonskata granica so Grcija, taa dr`ava sprovede trgovska blokada vrz Makedonija poradi toa {to Grcija ja obvini Makedonija deka gi uzurpira gr~kite dr`avni simboli i istoriski figuri. Vo takvata situacija naj~estite trgovski pati{ta na Makedonija vodea preku Bugarija do Turcija, iako odnosite so Bugarija bea isto taka ote`nati.

Ekonomskite problemi vo Makedonija sozdadoa edna od najvisokite stapki na nevrabotenost vo Evropa voop{to i re~isi celosna nevrabotenost na Romite vo celata dr`ava. Vo momentov trieset od pribli`no iljada Romi vo Ko~ani imaat rabota koi prete`no rabotat vo dr`avnata {umska industrija. Romite od Prilep go izvestija ECPR za sli~ni problemi:

Porano ovde ima{e fabriki: tekstilni fabriki kako Biljana i Politeks i golemi grade`ni pretprijatija kako Partizanka. Sega site tie se zatvoreni. Edinstvenata fabrika {to seu{te raboti e Tutunski kombinat. Vrabotuvaat i Romi, no samo onie koi tamu ve}e rabotele pred 1990 godina. Mladite lu|e zavr{uvaat u~ili{te bez nikakvi {ansi da dobijat rabota vo fabrikite.[70]

Oficijalnata nevrabotenost vo Makedonija vo april 1998 godina, iznesuva{e 37,1%. Vo odnos na Romite, vo dokumentite podeleni od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti se veli deka "Na 30 mart 1996 godina, vkupniot broj nevraboteni lica vo Republika Makedonija be{e 233.892 [...], dodeka vkupniot broj nevraboteni Romi be{e 10.865 [...]."[71] ECPR zabele`a masivna hroni~na nevrabotenost pome|u Romite. Porazitelno mnozinstvo na Romite so koi razgovaravme `iveeja od dr`avna socijalna pomo{. Vo ovaa situacija, diskriminacijata ne igra mala uloga. Eden Rom od [tip re~e:

Lokalnata fabrika za ~evli postojano vrabotuva - edna{ dadoa oglas za sto i pedeset rabotni mesta - no nikoga{ ne vrabotuvaat Romi. Uslovot e da se ima zavr{eno osnovno obrazovanie taka {to se prijavija mnogu Romi so soodvetna kvalifikacija, no ne vrabotija nitu eden edinstven.[72]

Vo Kumanovo `iveat okolu 5.000 Romi. Romite so koi zboruva{e ECPR mo`ea da gi navedat imiwata na site lu|e koi seu{te imaa rabota vo dr`avniot sektor. Rom na vozrast od 46 godini po ime Xevat Bekte{ovski za ECPR go ka`a slednovo: "Vraboteni se deset ili dvanaeset lu|e. Tie se ili vodoinstalateri ili uli~ni ~ista~i."[73] G-din Bekte{ovski ne ja pripi{uva nevrabotenosta samo na ekonomskata kriza:

To~no e deka postoi ekonomska kriza. Navistina, vremiwata se lo{i za sekogo. No drugite Makedonci dobivaat stanovi i rabota. No ne i Romite.[74]

Efektot od masovnoto otpu{tawe na Romite od rabota, koe se slu~i vo Makedonija, e pove}estran. Pred s#, Romite naj~esto zemaat eksploatira~ki raboti; eden 16-godi{en romski sirak, koj `ivee so svojata tetka, za ECPR ka`a deka redovno pakuva kutii so grozje od 20 kilogrami za 10 denari (pribli`no 1/3 od edna germanska marka) od kutija.[75] Od druga strana, nekoi Romi se svrtuvaat kon kriminalot, naj~esto vo forma na sitni kra`bi i {verc - dodeka drugi se obiduvaat da `iveat samo od skromnata suma koja im ja obezbeduvaat makedonskite socijalni slu`bi, 4200 denari (okolu 120 germanski marki) za semejstvo sostaveno od ~etvorica. Sepak, najgolem del po~naa da prodavaat po pazarite.

Vo po~etokot na devedesetite, kako direktna posledica od zatvoraweto ili neefektivnoto rabotewe na pogolem del od makedonskiot industriski sektor se zgolemi sivata ekonomija, vklu~uvaj}i legalno i ilegalno prodavawe na javnite pazari, kako i nezavisna ilegalna uli~na trgovija nadvor od prostorot odreden za toa. Te{ko pogodeni od zatvoraweto na fabrikite, Romite bea najzastapeni pome|u uli~nite prodava~i. 33-godi{niot Rom od Gostivar,izjavi za ECPR:

Fabrikite gi zatvorija pred ~etiri - pet godini. Vo Gostivar glavnite fabriki bea fabrikata za keramika - Silika i tekstilnata fabrika - Goteks. Koga se zatvori Silika pove}e od sto Romi ja izgubija rabotata. Sega nekoi se obiduvaat da zarabotat svirej}i na svadbi, no najmnogu prodavaat tekstil na ulica. Re~isi site dobivaat socijalna pomo{, no 4200 denari ne se dovolno da se pre`ivee. Zatoa sega prodavame.[76]

Istovremeno koga se zatvorija fabrikite i Romite izlegoa na ulicite da prodavaat, sektorot na makedonskoto malo stopanstvo vo razvoj po~na da vr{i pritisok na vladata da ja skr{i nezakonskata trgovija.[77] Toga{ se pojavija razli~ni argumenti, so cel da se ozakoni raspadot {to pretstojuva. Prvo, se poka`a deka na toj na~in se gubi zarabotuva~ka so nekontroliraniot priliv od {vercuvana stoka, osobeno tekstil i obleka od Turcija. Vtoro, na nezakonskata uli~na trgovija na javni mesta se pove}e se gleda{e kako na "neevropska" i deka ne e vo ~ekor so duhot na novoto vreme vo novata dr`ava. Kone~no, dokolku prodol`e{e nezakonskata trgovija, sigurnosta na kupuva~ite }e be{e izlo`ena na rizik.

Vo avgust 1993 godina, so izdavawe na odlukata br. 23-2293/1 Vladata napravi obid da vovede red vo uli~nata trgovija. So taa odluka se obidoa da gi odvojat zemjodelskite proizvodi od ostanatata stoka za javna proda`ba, garantiraj}i legitimnost na istite pri proda`bata na otvoreno.[78] Kone~no, vo april 1995 godina, makedonskiot parlament go ratifikuva{e noviot Zakon za trgovija. So ~len 6 od ovoj zakon be{e dozvoleno samo proda`ba na zemjodelski proizvodi, nekoi vidovi hrana i galanterija i bi`uterija, zabranuvaj}i ja na efikasen na~in proda`bata na tekstil na otvoren prostor.[79]

Ne e poznato kolku diskriminatorski intencii imalo vo izgotvuvaweto na noviot Zakon za trgovija. Pravnite eksperti i poedini ~lenovi na zaednicata za ~ovekovi prava, so koi zboruva{e ECPR, bea edinstveni vo svoite ubeduvawa deka ne e vozmo`no da postoele antiromski tendencii koi vlijaele na izgotvuvaweto na zakonot, bidej}i site bevme ubedeni deka antiromskite tendencii imaat malo vlijanie na politikata vo Makedonija, ako voop{to takvi i postojat. Bez ogled na s#, {iroko poznato e deka "sekoj znae deka Ciganite prodavaat tekstil", a nekolku policajci so koi zboruva{e ECPR, objasnija deka Romite, vo najgolem del, ne se vklu~eni vo nasilen kriminal, no poka`uvaat tendencii da se vklu~at vo krivi~nite dejstva kako rezultat na {vercot i nezakonskata trgovija. Eden neromski advokat gi objasni za ECPR pri~inite za novata zakonska regulativa:

Zakonot mora{e da ja dobie sega{nata forma. Toa e dobar zakon. Ima{e mnogu {vercuvana stoka, a dr`avata be{e nemo}na da go sobere danokot od zarabotuva~kata. Isto taka, ne be{e vozmo`no da se regulira kvalitetot na uvezenata stoka bidej}i najgolem del od nea be{e {vercuvan. Prethodno lu|eto prodavaa s#. Ciganite prodavaa najmnogu tekstilni proizvodi, kako na primer farmerki, glavno doneseni od Turcija.

Zakonot od 1995 pretstavuva{e edno golemo podobruvawe. Prethodnata regulativa be{e socijalisti~ka i mnogu necelosna. Noviot zakon e dobar i mnogu efikasen. Ne se javuvaat mnogu problemi so istiot, osven mo`ebi problemot so Ciganite, no i toa ne e problem. Site dr`avi, koga }e vovedat zapaden sistem, ja reguliraat trgovijata na ovoj na~in. Site firmi moraat da bidat registrirani. Sostojbata treba da bide pod kontrola.[80]

Vo Makedonija postoi {iroko rasprostraneto veruvawe deka prodavaweto na ulica ne e ~esna rabota. Po se’ izgleda, mnogu lu|e so koi razgovara{e ECPR veruvaa deka toa voop{to ne e rabota. So ogled na pregolemata zastapenost na Romite pome|u novite prodava~i, `igot na uli~noto prodavawe nosi so sebe nejasni ili delumno jasni antiromski ~uvstva.

Zakonot za trgovija vlijae{e na nesrazmerno golem broj Romi vo sporedba so neromskoto naselenie. Romskite lideri za ECPR izjavija deka Romite se zna~itelno pozastapeni pome|u nevrabotenite vo Makedonija i deka e mnogu voobi~aeno za Romite da zarabotuvaat za `ivot prodavaj}i na ulica ili na pazarite. G-din Moadin [aitovski, koordinator na kumanovskiot ogranok na Partijata za celosna emancipacija na Romite, za ECPR izjavi: "Na{iot problem se vika ~len {est. Od nego proizleguvaat re~isi site drugi problemi."[81]

Javnata proda`ba na otvoreno sekoga{ bila ograni~ena na strogo odredeni oblasti (pazari i kiosci) i vreme (pazarni denovi) duri i pred Zakonot za trgovija od 1995 godina. Isto taka, sekoga{ bilo neophodno da se obezbedi dozvola za javna trgovija. Edinstvenata novina vo noviot zakon e zabele`itelnoto otsustvo na tekstilot i oblekata vo listata na dozvolena stoka za proda`ba na otvoreno, duri i vo zakonski odredenite oblasti za toa. Sepak, po negovoto ratifikuvawe, noviot zakon obezbedi uslovi za popre~uvawe vo pogolemi razmeri na site formi na nezakonska trgovija na otvoreno.[82] Toa zapo~na vo avgust 1995 godina i prodol`i dosega so promenliv intenzitet. Na udar bea prodava~ite bez dozvola i javnite prodava~i na tekstil i druga nezakonska stoka, policijata sega gi voznemiruva prodava~ite, osobeno romskite, i primenuva fizi~ko nasilstvo. Romite isto taka izvestuvaat deka ne dobivaat potvrda za priem ili drug dokument za konfiskuvanata stoka. Bidej}i najgolem del od Romite nemaat dovolno pari samite da razvivaat trgovija, tie se vo nadle`nost na gazdite od koi ja dobivaat stokata i za koi prodavaat. Eden Rom od Tetovo dade opis na toa so {to toj i najgolem del od Romite se soo~uvaat od usvojuvaweto na zakonot navamu:

Policijata ovde gi voznemiruva prodava~ite. Ne im dava da prodavaat. Koga }e dojde policaec saka da znae dali ima{ dozvola. No za da ima{ dozvola, treba da ima{ mesto. Jas nemam nitu ku}a; kako bi mo`el da dobijam proda`en prostor? Policijata ti ja zema stokata i treba da plati{ kazna. Ako ima{ vrski mo`e{ da si ja dobie{ stokata nazad, no dokolku nema{ vrski, policijata ti ja zadr`uva.

Stokata {to ja imame doa|a od bogatite lu|e koi ja uvezuvaat. Nie dobivame procent od proda`bata. Koga jas prodavav, zarabotuvav okolu 350 denari (pribli`no 12 germanski marki) dnevno. Koga odi{ kaj gazdata po stoka treba da garantira{ deka policijata nema da ti ja odzeme. Ova e ludost: kako }e znam deka policijata }e mi gi zeme ili nema da mi gi zeme rabotite. No mora da garantira{ ako saka{ da si ja prodava{ stokata. Ako policijata ti odzeme stoka, }e ima{ problemi od dvete strani: i so policijata i so gazdata.[83]

16-godi{niot Serdar Asanov od Ko~ani bil pritvoran od policijata i vo centralniot grad [tip i vo Makedonska Kamenica na severoistok. Toj izjavi za ECPR:

Pred {est nedeli otidov da prodavam na pazarot vo Kamenica. Nemav pari da zakupam prostor pa gi staviv moite raboti na {est kutii, redej}i gi edna na druga za da napravam eden vid masa. Be{e okolu {est ~asot nautro. Imav `enski ~orapi, mai~ki, ko{uli i nekoi detski ednodelni kompleti. S# na s#, imav obleka za okolu 36.000 denari (okolu 1.200 germanski marki). Toa ne bea moi raboti - jas rabotev na procent za drug. Nie prodavame i dobivame procent od proda`bata.

Re~isi vedna{ {tom ja postaviv tezgata dojde eden policaec i gi udri so noga moite kutii. S# ispopa|a na zemjata. Go zamoliv da ne gi klocnuva moite raboti bidej}i stokata sum ja primil od drug. Mu se izviniv i mu ka`av deka prvpat sum vo Kamenica. Toj re~e: "Da ti go ebam ciganskoto pleme." Koga mu rekov da ne me navreduva, toj me privede.

Vo policiskata stanica ima{e dvajca policajci. Prvo napravija spisok na moite raboti. Potoa gi odnesoa site raboti vo druga soba. Se odnesuvaa kako jas da sum prodaval za da im na{tetam. Zboruvaa raboti kako "Zo{to si protiv nas?" Gi pra{av zo{to mi ja klocnaa kutijata, namesto da mi ka`at da ne prodavam. Toga{ po~naa da me tepaat. Obajcata me udiraa so palkite po ramewata i po grbot. Ne sum siguren kolku dolgo, no mi izgleda{e kako dva ~asa.

Potoa mi rekoa deka mo`am da si odam. Nemav pari da se vratam vo Ko~ani, pa gi zamoliv da mi dadat eden ~ift `enski ~orapi za da gi prodadam za avtobuska karta. Toa navistina go razluti povisokiot od policajcite i tripati me udri so tupanici. Morav vo Ko~ani da se vratam pe{ - site sedumdeset kilometri. Odev eden den i edna no}. Pred da zaminam, vo policijata mi dadoa talon so kazna od 7.000 denari (okolu 220 germanski marki) i mi rekoa deka }e odam vo zatvor ako ne platam vo rok od dva dena. Moite tetki pozajmija pari za da ja platat kaznata i da platat za konfiskuvanata stoka. Seu{te sme vo dolgovi. Ispla}ame po 3.000 denari (okolu 100 germanski marki) mese~no od socijalnata pomo{ i se obiduvame da `iveeme so ostanatite 1200 denari (okolu 40 germanski marki).

I porano sum imal problemi so policijata vo [tip. Toa be{e pred okolu {est meseci. Otidov tamu rano nautro, gi postaviv moite kutii i zapo~nav da prodavam. Naide eden policaec i me pra{a zo{to prodavam. Mu rekov "Za par~e leb". Toj mi stavi lisici, me dovede do policiskoto kombe i me stavi odzadi. Potoa me odnesoa vo policiskata stanica - ima{e dvajca policajci napred i eden so mene odzadi. Toj {to be{e so mene me tepa{e so palkata za vreme na vozeweto.

Koga stignavme vo policiskata stanica, me vovedoa vo mala soba i trojca policajci me tepaa so palkite. Za sre}a vujko mi bil na pazarot i koga videl deka me apsat do{ol pravo vo policikskata stanica. Me pu{tija koga toj pristigna. Toj me odvede do Ko~ani. Po edna nedela, dobivme po po{ta deka treba da platime kazna od 4.500 denari. Vo pismoto se vele{e deka, ako ne platime za edna nedela, jas }e odam vo zatvor {est meseci. Vo pismoto ne stoe{e ni{to za nekakva mo`nost da se po`alime na sud.[84]

19-godi{niot Rom [ukri Mustafov isto taka od Ko~ani, go izvesti ECPR deka i toj bil predmet na fizi~ko maltretirawe od policijata i vo Kamenica i vo Ko~ani:

Pred eden mesec otidov vo Kamenica da prodavam na pazarot. Prodavav sapuni i plasti~ni }esiwa. Eden policaec dojde i me pra{a od kade sum. Mu ka`av deka sum od Ko~ani. Toj mi re~e da pojdam so nego vo policiskata stanica.

Vo policiskata stanica mi gi odzedoa rabotite - dvaeset kutii sapun i 20.000 plasti~ni kesiwa. Vo glavnata soba ima{e trojca ili ~etvorica policajci. Eden od niv me odnese dolu vo edna }elija. Tamu be{e temno pa ne mo`ev dobro da gledam. [tom vlegovme vo sobata me udri so palkata po nozete, racete i stapalata. Potoa toj si otide, dojde drug i go napravi istoto. Potoa vleze tret i isto taka me tepa{e. Mislam deka toa trae{e okolu eden ~as. Mi go zedoa remenot i me ostavija tamu dvaeset i ~etiri ~asa bez hrana i voda.

Po dvaeset i ~etiri ~asa me stavija vo eden policiski avtomobil i me odvedoa nazad vo policiskata stanica vo Ko~ani. Me stavija na stol i me teraa da ka`am {to sum napravil. Im rekov deka prodavav sapuni i plasti~ni }esiwa vo Kamenica i barav da mi gi vratat moite raboti - im ka`av deka sapunite i }esiwata ne se moi i deka prodavam za drugi. Im rekov deka}e imam problemi so gazdata ako mi gi odzemat rabotite.

Potoa go tepale:

Eden krupen policaec me tepa{e tuka, vo Ko~ani. Me natera da gi ispru`am racete i me udira{e so palkata. Potoa me udri dvapati po grbot. Kone~no me pu{tija . Mi dadoa dokument vo koj se vele{e deka }e ima sudsko soslu{uvawe i mi ka`aa deka treba da platam 28.000 denari (okolu 950 germanski marki). Seu{te ne sum ja dobil kaznata. Ne mi gi vratija }esiwata i sapunite i sega ~ovekot za koj prodavam isto taka mi bara pari. Mi re~e da najdam pari ili }e treba da se presmetame. Ne znam {to da pravam.

G-din Mustafov izjavil za ECPR deka pove}eto Romi vo Ko~ani, osobeno mladi Romi, imale sli~ni iskustva so policijata i deka taa epizoda e voobi~aena vo negovoto dosega{no iskustvo:

[to mo`am da ka`am? Moram da jadam, a tuka vo Makedonija, nemame drugi mo`nosti. Policijata me tepala okolu deset pati i pribli`no tolku pati mi ja odzemale stokata. Sekoga{ ti vreskaat da ne prodava{, no ne ni davaat druga alternativa.[85]

26-godi{niot Rom, M.N., ka`a za ECPR deka vo Tetovo bil predmet na takov nehuman odnos:

Tuka zakonot glasi:"Pla{i se od policijata". Imav problemi so policijata pred tri meseci. Prodavav na parkingot pred bolnicata koga eden policaec me fati. Go zamoliv da ne mi gi zema rabotite bidej}i `iveam od prodavawe. Ova e opasno bidej}i ako im prozbori{ ne{to, te tepaat so palkite.

No, policaecot pobara da dojdam so nego vo policiskata stanica. Go molev. Mu rekov deka pove}e nema da prodavam na toa mesto, no toj mi re~e deka ne go interesira mojata prikazna i deka, ako prodol`am da zboruvam, }e ja probam negovata palka. Mu rekov deka jas sum ~esen ~ovek. Toga{ zastana i me udri. Pred site me udri so tupanica vo stomakot. Gledaa petmina ili {estmina lu|e.

Potoa mi stavi lisici, me odvede vo bolnicata i tamu me vnese vo edna mala soba. Nikoj vo bolnicata ne go zapre. Me vrza so lisicite za eden stol i po~na da me udira so palkata. Me udri dva pati ili tri pati. Eden udar me pogodi vo tilot i ja izgubiv svesta. Ne znam kolku dolgo sum bil vo bolni~kata soba. Imam ~uvstvo deka be{e okolu eden ~as. Koga se osvestiv, gi trgna lisicite od stolot, me vnese vo negoviot avtomobil i me odnese vo policiskata stanica.

Vo policiskata stanica mi ja konfiskuvaa stokata. Policaecot {to me vnese im ka`a na drugite deka sum mu prerekol dodeka zboruval, taka {to moral da me vnese vo edna bolni~ka soba za da mi odr`i lekcija. Eden od drugite policajci re~e: "Da sum bil jas, }e sum te skr{el od mavawe." [efot saka{e da znae kolku dolgo }e `iveam vaka. Mu rekov deka moram da prodavam za da gi izdr`uvam moite deca i deka, koga bi mo`el da biram, i jas bi bil {ef na policijata. Mi zapi{aa vo dosieto deka sum prerekuval i deka sum daval otpor. Potoa me pu{tija i mi rekoa deka mi davaat posledna {ansa i deka dokolku ova go storam u{te edna{, }e odam vo zatvor. Sega ve}e ne prodavam. Se obiduvam da `iveam od socijalnata pomo{, no taa e mnogu mala. Ne znam {to da pravam.[86]

20-godi{niot Orhan Seladin bil svedok na tepaweto na negoviot bratu~ed od strana na policijata poraradi prodavawe farmerki na ulicite od zapadniot del od Gostivar. Toj izjavi za ECPR:

Edna{ te predupreduvaat, potoa udiraat. Pred edna godina, mojot bratu~ed i jas prodavavme farmerki, mai~ki i xemperi vo parkot pred bolnicata. Policijata dojde i ni rekoa da si gi spakuvame rabotite i da si odime, no ne gi poslu{avme. Se vratija po dva ~asa. Jas gi vidov kako doa|aat, si gi sobrav rabotite i gi staviv vo torbata. No bratu~ed mi ne gi videl. Bea dvajca. Dojdoa do nego i po~naa da mu vikaat i baraa da im ka`e zo{to ne zaminal. Toj im re~e deka treba da prodava, bidej}i toj i negovite deca ne }e mo`at da se prehranat. Policaecot mu re~e "Toa ne e moj problem." Potoa eden od niv go udri so palkata po gradite. Toa go natera da se svitka i potoa policaecot go udri dvapati po grbot. Toj isto taka, go udri so noga i go udri edna{ v lice so tupanica. Potoa policijata mu gi konfiskuva{e rabotite i mu rekoa da dojde podocna vo policiskata stanica. Toj otide po edna nedela i treba{e da plati kazna od 8.500 denari (okolu 285 germanski marki).[87]

Vo Skopje prodava~ite izvestuvaat za policiski racii koi se slu~uvaat na dve nedeli, vo koi u~estvuvaat do 25 policajci i toa na Bitpazar, Zeleno Pazar~e i Kameniot Most, od koi posledniot e zatvoren za site prodava~i. 17-godi{niot A.M., koj redovno prodava `enski ~orapi i flasteri na Kameniot Most, za ECPR go izjavi slednovo:

Pred {est nedeli policijata me tepa{e poradi prodavawe. Ima{e golema racija koja se slu~i okolu deset ~asot nautro. Ima{e dve do tri kombiwa, koi dojdoa i gi blokiraa site mo`ni vlezovi kon mostot. Stavija sedummina ili osummina od nas vo edno kombi so dva-trojca policajci i n# odnesoa vo policiskata stanica. Edno mom~e potr~a i eden policaec go fati na okolu 200 metri od mostot. Podocna mi ka`a deka, koga go fatil, policaecot go tepal so tupanici i go udril so karate udar po vratot.

Koga stignavme vo policiskata stanica, n# nateraa da ~ekamee vo edna soba, a potoa n# vnesuvaa na ispra{uvawe eden po eden. Mene me ispra{uvaa trojca policajci. Napravija izve{taj vo koj {to gi vnesoa site raboti koi gi prodavav. Eden od policajcite me pra{a zo{to prodavam. Mu rekov "Prodavam za da imam {to da jadam."

Potoa policaecot pra{a: "Zo{to vie lu|e, la`ete i mamite nedol`ni lu|e?" Rekov "Jas ne la`am. Tie odli~no mo`at da vidat {to zemaat. Jas po cel den sedam na sonce za dvaeset denari."

Potoa eden policaec, koj ne be{e vo uniforma, zastana i po~na da me udira so palkata. Me udri tri - ~etiri pati po ramewata, grbot i po kolenata. Celo vreme vika{e "Zo{to prodavate? Da ne sum ve fatil u{te edna{ toa da go pravite!" Me nare~e "Cigan".

Potoa me zaklu~ija vo edna kelija so sedumminata ili osumminata so koi bev uapsen. Otkriv deka policijata tepala u{te eden od grupata. Tamu ostanav dvanaeset ~asa i me oslobodija docna nave~er - mo`ebi okolu 23:00 ~asot. Dodeka bev zatvoren ne mi dadoa ni hrana ni voda. Tatko mi i majka mi do{le da me vidat i donele hrana i voda, no policijata ne gi pu{tila. Ne bev osuden ili kaznet, no mi ja zadr`aa stokata. Ne mo`ev da odam edna nedela bidej}i policaecot me be{e udril po kolenoto.

Toa be{e tretpat kako bev uapsen. Prviot pat be{e pred sedum - osum meseci. Sum bil brkan mnogu pati. Edna{ gi preskoknav pedesette skalila na mostot vo tri skoka. Du{a mi izleze od strav. Raciite se slu~uvaat dva do tri pati nedelno. Sega e pomirno bidej}i e leto, no po~ekaj do prvata nedela od septemvri - toga{ }e ima racii tri pati nedelno. Policaecot koj sega patrolira tuka e fino mom~e. Toj e na{a generacija, mo`ebi 19 ili 20-godi{en. Ne ni sozdava nepriliki. Samo ni veli da se trgneme od mostot.[88]

Eden Rom, koj ima dozvola za prodavawe na Bitpazar, najgolemiot pazar vo Skopje, no ~esto prodava zabraneta stoka kako ko{uli i farmerki, izjavil deka pokraj toa {to bil tepan pribli`no {est nedeli pred posetata na ECPR, eden policaec mu rekol "]e treba da te zatvorime desetina ~asa da se opameti{." Potoa bil zadr`an vo edna temna }elija okolu deset ~asa bez hrana i voda i bez da mu dozvolat da odi vo toalet. Ova o~igledno bilo protivzakonsko le~ewe na negovata `elba da prodava tekstil. Eden Rom vo po~etokot na april 1998 godina, navodno skoknal od Kameniot Most za vreme na edna policiska racija za da ne bide priveden.

Romite isto taka tvrdat deka konfiskuvanata stoka policijata ednostavno ja odzema. Eden Rom vo Vinica ka`a deka policijata vo Berovo mu zela stoka vo vrednost od okolu 300 germanski marki, bez da mu dade potvrda za priem. Ednostavno go informirale deka ve}e ne smee da prodava. 18-godi{niot Sebastijan Sebadin za ECPR ka`a deka policijata mu odzela tekstilna stoka vo zapadniot del od Ki~evo:

Inspektorite mi ja odzedoa stokata na pazarot vo Ki~evo. Imav farmeki i ko{uli vo vrednost od pove}e od 1.000 germanski marki. Tie dojdoa, zapi{aa {to imam i mi gi zedoa rabotite. Toa se slu~i letoto 1996 godina. Mi rekoa da odam na sud, no seu{te ni{to nemam dobieno. Mislam deka ednostavno mi gi zele rabotite i gi prodale.[89]

Nakratko, ECPR gi zabele`a slednive policiski reakcii vo vrska so ilegalnata javna proda`ba: konfiskuvawe na stokata, kaznuvawe so mo`nost za `alba, kaznuvawe bez mo`nost za `alba, javno tepawe, priveduvawe i tepawe pri priveduvaweto. Vo praktikata toa varira od op{tina vo op{tina i, sekako, od den na den. Koga zapra{avme kako odlu~uvaat kogo da go uapsat, a kogo da go ostavat, eden policaec vo Tetovo ni re~e: "Ne postoi postapka. Gi apsime ako posakame. Nekoj den ni se dopa|a toa, a drug den ne."[90]

Kone~no i mo`ebi najva`no, Romite izvestuvaat deka ne se cel na napadite poradi nivnata rabota kako uli~ni prodava~i, tuku poradi nivnata etni~ka pripadnost. Najgolem del od Romite so koi zboruva{e ECPR, bea nepopustlivi vo stavot deka policijata, pri sproveduvawe na Zakonot za trgovija, gi podvojuva Romite mnogu pove}e otkolku etni~kite Makedonci, posebno vo oblastite kade mnozinstvoto od naselenieto se Makedonci i Albanci. Eden Rom izjavi za ECPR:

Ako uapsat desetmina, te{ko deka me|u niv }e se najde eden Makedonec. ]e bidat samo Romi i Albanci.[91]

Zabele`livo e deka mal broj neromski prodava~i so koi razgovara{e ECPR, izvestuvaat deka bile priveduvani od policijata. Eden Rom nakratko ja opi{a svojata frustracija i o~aj vo Makedonija so slednive zborovi:

N# tepaat ako krademe, n# tepaat i ako prodavame. Vo isto vreme site znaeme deka rabota nema i deka gladuvame do smrt obiduvaj}i se da `iveeme samo od socijalna pomo{. Toga{, {to sakaat da pravime?[92]

Nekoi Romi, so koi razgovara{e ECPR, se obidele da se prisposobat kon propisite na noviot Zakon za trgovija. Toa zna~i deka ja napu{tile proda`bata na ulica i se obidele da registriraat proda`ba na sitni raboti vo legalno iznajmen kiosk ili {tand. Za da nekoj prodava svoja stoka na otvoren {tand mora da ima registrirano firma, da iznajmi {tand i uspe{no da pomine tri inspekcii. Ovie se vr{at od strana na op{tinski komisii. Mnogu od Romite so koi razgovara{e ECPR nai{le na pote{kotii pri obidot da gi dobijat neophodnite dozvoli. G-din A.H., 33-godi{en Rom od Gostivar, gi opi{a pote{kotiite koi gi iskusil koga se obidel da stane zakonski legitimen prodava~ i da registrira svoj kiosk:

Imav kiosk kade {to prodavav kozmetika i lak za nokti. Treba{e da pominam tri vida inspekcija, ako sakam da bidam legalno registriran: sanitarna i zdravstvena inspekcija, inspekcija za trud i socijalna politika i inspekcija za minimalni tehni~ki standardi. Na razli~nite inspektori im plativ vkupno 4.000 denari (okolu 130 germanski marki), no nitu eden od niv ne saka{e da potpi{e ni{to dodeka ne ja pominam inspekcijata za minimum tehni~ki standardi. Me|utoa, odlu~ija deka kioskot ne e dobro locirann, pa go odbija moeto barawe. Go podnesov baraweto vo prostoriite na slu`bata, a dokumentot za odbivawe go dobiv po po{ta.

So nade` deka }e ja povle~at odlukata, povtorno otidov kaj vlastite da gi pra{am li~no, no mi odgovorija deka toa ne e mo`no. Mi rekoa "Ako tvojot kiosk be{e napraven od cvrst materijal, mo`ebi }e ja previdevme lokacijata, no za `al ne e, pa ne mo`eme da ti izdademe potvrda za minimum tehni~ki standardi." Imav ~uvstvo deka, ako podmitev nekogo, mo`ebi }e ja dobiev dozvolata, no ve}e bev potro{il 4.000 denari za inspekciski taksi i ne mo`ev pove}e da se rasfrlam so pari.

Mislam deka postoi `albena postapka kade mo`am da protestiram za odbivaweto na moeto barawe, no ne mislam deka }e pomogne bidej}i vo gradov se zatvoraat mnogu kiosci. Mislam deka ne sakaat nie da prodavame. Sum slu{nal za zatvorawe na 50-100 koisci. Ako si odbien, bi trebalo sam da se pogri`i{ za kioskot. Sum ~ul deka mnogu lu|e gi prodavaat kioscite za niski ceni biedj}i bile odbieni od inspekcijata za minimum tehni~ki standardi. Mojot kiosk e sega vo skladi{te. Mora da pla}am le`arina za da go zadr`am. Ako ne go napravam toa, policijata }e dojde i }e mi go konfiskuva.

Edno vreme prodavav po iljada karmini dnevno. Sega nemam pari nitu da & kupam karmin na mojata `ena.[93]

Vo me|uvreme, za vreme na trite meseci vo koi se obiduval da go registrira svojot kiosk kako praven entitet, g-din A.H. go posetile od policijata:

Dojdoa vo periodot od 12:00 do 13:00 ~asot, na 2 avgust 1996 godina. Ima{e ~etvorica ili petmina policajci koi dojdoa so kombi i me odvedoa vo policiskata stanica, kade napravija spisok na rabotite {to gi prodavav. Od policiskata stanica otidovme vo op{tinskite kancelarii, kade mi ja konfiskuvaa kozmetikata. Protestirav deka toa ne se moi raboti, a tie mi rekoa "Ne gri`i se, }e go sredime toa na sud."

Ne dobiv sudska pokana. Ne dobiv dokument da platam kazna. Nikoga{ ne se vrativ vo op{tinata da se `alam bidej}i ne sakav da dobijam kazna. Mislam deka, najverojatno, gi podelile moite raboti i gi zadr`ale za sebe. Ve}e ne mi e gri`a bidej}i pomina pove}e od edna godina, pa duri i da gi dobijam nazad, }e bidat rasipani; kozmetikata se rasipuva po izvesen period. Plativ okolu 50.000 denari (pribli`no 1650 germanski marki) za izgubenata stoka, a mislam deka mo`ev da ja prodadam barem za 20% poskapo.[94]

Svedo{tvata kako ona na g-not A.H. naveduvaat na toa deka op{tinskite vlasti ne ja odobruvaat masovnata registracija na ilegalnite prodava~i i deka makedonskite vlasti pove}e bi sakale takvite prodava~i, kako g-dinot A.H., ednostavno da prestanat da prodavaat. Sekako deka postoeweto na strogi regulativi mo`e ednostavno da ja pottiknuva slobodata na konfiskuvawe na stoka, dokolku Romite ne gi potplatat dovolno policajcite, a tie verojatno treba da potplatat pove}e od neromskoto naselenie.

Na 9 avgust 1996 godina, okolu edna godina po stapuvaweto na zakonot vo sila, ~lenot 6 i brutalnoto spre~uvawe na ilegalnata trgovija vo Makedonija koe proizleze od nego, dovede do tragi~en incident, za koj implicitno postoe{e mo`nost vo zakonot i koj predizvika bura na policiski merki i aktivnosti na op{tinskite vlasti. Toj den, 41-godi{nata Romka po ime Rekibe Mehmed po~ina pri sproveduvawe na postapkata na apsewe otkako ja fatile, ja turnale od zad grb i potoa ja tepale za vreme na edna policiska racija na Zelenoto Pazar~e vo centarot na Skopje.

11-godi{niot Jukse Mehmed, sin na g-|a Rekibe Mehmed i svedok na nastanot, za ECPR go ka`a slednovo:

Nie prodavavme krekeri i biskviti na Zeleno Pazar~e okolu pladne koga dojde policijata. Potr~avme. Jas tr~av pred majka mi. Jas sum pobrz od nea. Slu{nav deka zad mene ne{to se slu~uva i vidov eden policaec kako ja turka majka mi vo edna grmu{ka. Taa padna. Potoa ja udri dvapati so palkata vo tilot i ja klocna. Potoa me zdogleda i po~na da tr~a po mene. Se ispla{iv i izbegav.

Po nekoe vreme prestanav da tr~am i se vrativ. Majka mi le`e{e na ulicata. Verojatno nekoj ja izvlekol od grmu{kata. Po~nav da pla~am i da vikam "Mamo! Mamo!" Se sobra golema tolpa, dojde brat mi i ja odnese vo bolnica.[95]

Drugiot sin na g-|a Mehmed, 25-godi{niot Birsan Mehmed, isto taka prodaval na drugiot kraj na Zeleno Pazar~e koga zapo~nala policiskata racija na 9 avgust. Toj za ECPR ka`a:

Jas bev na drugiot kraj na pazarot i vidov kako doa|a policijata. Site po~naa da tr~aat. I jas gi grabnav svoite raboti i potr~av, no potoa ~uv deka se slu~ilo ne{to so mojata majka, pa se vrativ. Ja najdov na ulicata opkru`ena so tolpa lu|e. I’ te~e{e krv od dvete u{i i le`e{e vo nezgodna polo`ba. Ja podignav i pojdov kon bolnicata - blizu do Zeleno Pazar~e ima bolica - no u{te koga ja podignav znaev deka e mrtva.

Ja odnesov do vlezot na bolnicata. Na vlezot ja zedoa majka mi, no mene ne me pu{tija vnatre. Mi rekoa da ~ekam nadvor i ja zatvorija vratata.[96]

Tretiot sin na g-|a Mehmed, 15-godi{niot Suared Mehmed, za vreme na nastanot bil doma. Toj go opi{a ona {to sledelo:

Nekoj dojde ovde gore vo naselbata [uto Orizari okolu 12:30 da ni ka`e {to se slu~ilo. Tatko mi i jas otidovme pravo dolu vo bolnicata, no ne pu{taa nikogo vnatre. Nasekade okolu bolnicata ima{e policajci i n# dr`ea nadvor. Okolu 21:00 ~asot kone~no ni ka`aa deka po~inala i ni dozvolija da go odneseme teloto doma.[97]

Edinaesetgodi{niot Jukse Mehmed ka`a: "Vo bolnicata ni rekoa deka bila bolna poradi toa po~inala."[98]

Vo ponedelnikot, na 11 avgust, dva dena po incidentot, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti objavi deka na autopsijata se otkrilo deka g-|a Mehmed po~inala od srcev udar. Kratko potoa, istra`niot sudija odlu~il deka, vrz osnova na autopsijata, nema da se povede istraga. Po kratko vreme, dnevnikot Nova Makedonija ja citira{e izjavata na tetkata na g-|a Mehmed deka e {teta {to ne go fotografirale teloto na po~inatata dodeka go kapele za pogreb, bidej}i imala golemi modrici po vratot i na desnoto ramo. Semejstvoto Mehmed mu ka`a na ECPR deka ottoga{ nikoj od vlastite ne kontaktiral so niv, nitu pak zemal izjavi od niv. Tie, isto taka, veruvaat deka vlastite ne kontaktirale so nieden od ostanatite o~evidci. Lokalnite televiziski stanici navodno snimile izjavi na svedoci i gi podnele do Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, no, bidej}i ne e otvoren slu~aj, Ministerstvoto o~igledno ne gi zelo predvid kako legitimna forma na `alba. Pomo{nik ministerot za vnatre{ni raboti, D-r Zoran Veru{evski, za ECPR izjavi deka Ministerstvoto ne primilo nikakvi `albi za da go otvori slu~ajot.[99] Semejstvoto na `rtvata veruva deka ne se prezemeni nikakvi disciplinski merki protiv policaecot koj e odgovoren za smrtta na g-|a Mehmed, a vakvoto tvrdewe go potvrduvaat i izjavite na D-r Veru{evski i portparolot na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, Zoran Todorov.

Vo slu~ajot na Rekibe Mehmed, makedonskite vlasti o~igledno mislele deka e dovolno da se prika`e deka taa po~inala od srcev udar, so cel da zaklu~at deka nemalo nezakonsko odnesuvawe. O~igledno, site nadle`ni gi smetale okolnostite pod koi po~inala za irelevantni. Ponatamu, o~igledno na nikogo ne mu do{lo na um da ja pregleda zakonskata regulativa koja nalo`uva deka sredove~ni `eni treba da se vardat od nasilna smrt poradi zlostorstvoto koe go pravat koga prodavaat krekeri i biskviti na ulicite vo centarot na Skopje.

5.1.2. Kaznuvawe od policijata po "na svoja raka"

Zakonot za trgovija predizvika zgolemuvawe na policiskoto maltretirawe protiv Romite vo Makedonija. Sepak, nasilni povredi na zakonot i me|unarodnite normi od strana na pretstavnici od makedonskata dr`ava, ne se slu~uvaat samo vo vrska so Zakonot od 1995 godina ECPR dokumentira nasilstvo vrz Romite i vo drug kontekst. Najzabele`livo e deka policijata gi osomni~uva Romite za zlostorstva i prekr{oci i ~esto gi tepa po zatvorite, a apsewata ~esto se odlikuvaat so jaki otstapuvawa od me|unarodnite normi na policiska postapka, osobeno vo oblasta na razumna upotreba na sila.[100] Navistina, makedonskata policija verojatno ja gleda upotrebata na palkata kako priroden i neodvoiv del od policiskata istraga ili kako forma na brzo i lesno sproveduvawe na kaznata, bez maltretirawe so sudski postapki. Pokraj toa, pri apsewe na nekoj Rom od strana na policijata, ~esto nedostasuva silno osnovano somnevawe deka go napravil prekr{okot.

Vo eden takov slu~aj bil vme{an 27-godi{niot Rom, Demir Sulejmanov od [tip. Toj go izvesti ECPR deka bil tepan od policijata vo seloto Krupi{te, vo mart 1998 godina, otkako toj eden i drug Rom, po ime D.[., bile privedeni vo vrska so kra`ba na dve ovci. Gospodin Sulejmanov ka`a deka toj i D.[. bile zapreni od soobra}ajnata policija koja im rekla da gi sledat so nivniot avtomobil. G-din Sulejmanov raska`uva {to se slu~ilo ponatamu:

Otkako pominavme okolu pet kilometri, stignavme vo seloto Balvan. Tamu n# zaprea dvajca policajci vo policiski avtomobil. Mislam deka verojatno bea pijani. Policajcite ni prijdoa i, bez da n# pra{aat ne{to, po~naa silno da n# udiraat so palkite, po glavata i po celoto telo. Po~uvstvuvav kako po~na da mi te~e krv od ustata i od nosot. Potoa n# stavija vo nivniot avtomobil i n# odvedoa do mestoto od kade gi bevme zele ovcite. Tamu, eden od policajcite go povika sopstvenikot na ovcite. Dvajcata od policajcite me izvedoa od avtomobilot i se najdov lice v lice so sopstvenikot, a eden od niv me opcu i mi re~e: "Site Cigani }e me zapomnat zasekoga{. Mo`am site da ve `rtvuvam." Potoa mi stavi lisici na racete i po~na da me udira so palkata pred site tamu. Koga prestana da me udira, toj gleda{e dodeka sopstvenikot me tepa{e so granka od drvo pred mojot drugar i pred dvajcata policajci. Potoa site trojca me tepaa po celoto telo. Vikav i gi molev da prestanat, no tie go izvadija mojot prijatel od avtomobilot i po~naa i nego da go udiraat. Po ova, n# odvedoa vo policiskata stanica. Koga stignavme pred vlezot n# stavija nadvor na zemjata i petmina policajci po~naa da n# tepaat, dva metra pred vlezot. Potoa n# vnesoa vnatre, n# vrzaa za edna klupa vo hodnikot i pak n# tepaa. Bev u`asno `eden, pa pobarav voda, no mi rekoa: "Nema voda za Ciganite!" i pak po~naa da me tepaat. Me obvinija za kra`ba i me nateraa da potpi{am izjava. Cela no} ostanavme vrzani za klupata vo hodnikot. Slednoto utro n# oslobodija i jas otidov vo bolnica bidej}i ~uvstvuvav nesnosni bolki vo rakata. Vo bolnicata, doktorite mi rekoa deka rakata mi e skr{ena i deka treba da se stavi vo gips.[101]

Vo vremeto koga g-din Sulejmanov go prijavi incidentot do ECPR, negovata raka be{e seu{te vo gips. Toj re~e deka nema namera da podnese tu`ba protiv policijata bidej}i se pla{i deka dokolku podnese, tie }e mu se odmazdat.

Drug slu~aj na policiska brutalnost e prijaven do ECPR od {tipskata romska organizacija, Zdru`enie na pravata na Romite. Na 16 april 1998 godina, 33-godi{niot Peru{an Ja{arov i 33-godi{niot Fejmi Demirov bile tepani od strana na policijata po nivnoto apsewe vo eden bar vo centarot na [tip. Peru{an Ja{arov slu~ajot go raska`al na Zdru`enieto za pravata na Romite:

Fejmi i jas sedevme vo eden agol na kafe bar Lotos. Na drugiot kraj oda kafuleto se kockaa eden Rom i eden Makedonec. Makedonecot izgubi preku 10.000 germanski marki i, smetaj}i deka Romot ne igral ~esno, izvadi pi{tol i si gi pobara parite nazad. Nekolku pati ispuka vo vozduh. Site {to bevme vo kafuleto se ispla{ivme i sekoj se obide nabrzina da go napu{ti kafuleto. No nas dvajcata n# fati policijata. Go zgrap~ija Fejmi i mu ja svitkaa rakata zad grb, dodeka mene me prisilija da vlezam vo policiskoto vozilo. Bea petmina. N# odvedoa vo policiskata stanica kade {to po~naa da me ma~at. Me nateraa da ~u~nam i koga bev dolu so svitkani kolena, eden od niv me klocna vo gradite i od ustata mi pote~e krv. Potoa eden od policajcite me fati za kosa i me povle~e nagore. Potoa po~na da me udira po glava so palkata. Docna ve~erta vlegoa trojca drugi policajci i ja prodol`ija torturata. Potoa vo sosednata kancelarija, ~uv kako go udiraat i Fejmi. N# tepaa naizmeni~no vo periodot od polno} do pet ~asot nautro, a potoa n# odvedoa vo druga kancelarija na ispra{uvawe. Me pu{tija vo 11 ~asot pretpladne za da otidam vo bolnica.[102]

G-din Ja{arov, koj bil mnogu lo{o povreden, poradi udarite so noga {to gi primil v lice, bil pu{ten od bolnica po eden den bidej}i ne mo`el da gi plati bolni~kite tro{oci. Na 17 april, koga ECPR se obide da go intervjuira, ne mo`e{e da zboruva povrzano.

Vo svedo~eweto za ECPR na 17 april, drugata `rtva, g-din Demirov ka`al deka petminata policajci privele trojca Romi i eden Makedonec. Makedonecot bil ~ovekot koj se kockal i koj pukal so pi{tolot vo kafuleto. Eden od trojcata Romi pristignal za vreme na apseweto, po tepa~kata koja se slu~ila na drugiot kraj od kafuleto. G-din Demirov ka`al za ECPR deka petminata go tepale vo zatvorot i deka, po tepaweto, bil prisilen da stoi cela no}. Eden policaec ~ij identitet mu e poznat na ECPR, go navreduval negovoto etni~ko poteklo i izrekol genocidni zakani protiv "Ciganite". G-din Demirov bil osloboden vo 7:30 narednoto utro. Nitu g-din Demirov nitu g-din Ja{arov ne bile obvineti za nikakov prekr{ok, no i dvajcata bile informirani deka se o~ekuva da svedo~at za tepa~kata vo kafe bar Lotos. Eden doktor izjavi deka e spremen da svedo~i vo ime na g-din Ja{arov. Zdru`enie na pravata na Romite se obiduva da obezbedi advokat za g-din Ja{arov i g-din Demirov. Romskata organizacija ^erewa, so sedi{te vo [tip, isprati otvoreno pismo za incidentot do makedonskata televiziska stanica Sitel, no do denes tie ne go publikuvale nastanot ili pismoto.

Upotrebata na palkata e osobeno voobi~aena koga Romite se privedeni vo vrska so uli~ni tepa~ki. Tipi~en primer e Ko~ani: tamu me|uetni~kite sudiri se voobi~aeni, a Romite izvestuvaat deka ~esto se napa|ani bez pri~ina od strana na neromskoto naselenie. Posle edna osobeno seriozna tepa~ka, koja se slu~i vo avgust 1996 godina, mladiot 18-godi{en Rom, po ime R.I., navodno bil priveden i tepan od strana na policijata, o~igledno kako improvizirana kazna. Toj za izjavi ECPR:

Nie si imavme romska diskoteka vo eden od lokalnite hoteli. Be{e avgust - turisti~ka sezona - i vo gradot ima{e mnogu lu|e. Diskoto trae{e do polno} ili do eden ~asot nautro. Pri krajot na ve~erta edna pogolema grupa neromi dojde od druga diskoteka i po~naa da n# narekuvaat so razni imiwa. Ka`uvaa nepristojni raboti. Nekoi od nas izlegoa od diskoto da gi presretnat. Bevme okolu petnaesetmina. Taa no} gi pretepavme i gi frlivme vo rekata.

Posle toa n# sledea okolu edna nedela. Edna no} izlegov so edni prijateli i sedev vo edno kafule so nekolku devojki. Zabele`avme deka se okolu nas. Podocna se ka~uvavme na rit~eto kon spomenikot nad gradot. Po pet minuti otkrivme deka sme celosno opkru`eni so neromi.

Trojca od niv se iska~ija do nas i ni rekoa deka n# barale. Gi isprativme devojkite nastrana za da ne im se slu~i ne{to. Taka nie ostanavme trojca, a tie bea okolu pedestmina. Taa no} ubavo n# pretepaa. N# tepaa so palki za bezbol i sinxiri. N# tepaa dodeka le`evme na zemjata za{emeteni i vo krv. Koga bea zaminati, stanavme i se vrativme vo gradot. Sleguvaj}i od ridot, sretnav eden moj bratu~ed i toj me odnese vo bolnica. No}ta ja pominav vo bolnica so moite dvajca prijateli.

Toga{ navodno stignala policijata i gi pokrenala formalnostite vo vrska so istragata. Vo istragata bilo vklu~eno, vo slu~ajot na g-din R.I., ispituvawe vo koe ne mu veruvale i tepawe od strana na policijata:

Sledniot den dojdoa od policijata vo bolnicata. Me odvedoa vo policiskata stanica. Moite dvajca prijateli ne gi zedoa bidej}i bea maloletni. Me vnesoa vo edna soba, me sednaa na edna masa i po~naa da me pra{uvaat {to se slu~ilo. Im ka`av kako n# napadna tolpata na ridot. Trojca policajci me ispra{uvaa i gi zapi{uvaa moite iskazi. Zboruvav otprilika okolu polovina ~as. Mo`ev da zabele`am deka ne mi veruvaat. Potoa po~naa da me udiraat so palkite. Me udiraa po grbot, slabinite i rebrata. Koga po~naa da me udiraat, stanav. Ne znam kolku pati me udrija, no ne be{e malku, a jas bev vo agonija bidej}i me bole{e od tepaweto od prethodnata no}. Po nekoe vreme prestanaa da me udiraat i me pu{tija.

Na krajot, sepak ni{to ne se slu~ilo:

Ne n# obvinija za krivi~no delo nitu nas, a nitu gaxeto koi n# pretepaa. Ni{to ne se slu~i.[103]

Eden policaec od Ko~ani se po`ali na ECPR deka ne e zadovolen od na~inot na koj se odnesuvaat Romite vo posledno vreme:

Tie [Romite] bea kako malcinstvo. Porano, koga }e se ka~ev vo nivnata naselba, me vikaa "G-dine [ef" i bea mnogu u~tivi. No sega, mnogu od niv bea vo Germanija i situacijata se izmeni. Imaat pari, verojatno ne~esno zaraboteni, pa otkako se vratija ednostavno ne se istite. No mene ni{to ne mi mo`at - tie se obi~ni Cigani.[104]

ECPR dokumentira{e policisko nasilstvo vo vrska so me|uetni~ki uli~ni tepa~ki i vo Ohrid. ^etirinaesetgodi{niot M.D. za ECPR go ka`a slednovo:

Pred {est nedeli, za vreme na edna tepa~ka, n# fati policijata. Be{e okolu 1:30 ~asot nautro. Se bea sobrale pove}e od sto lu|e za da se tepaat i toa trae{e okolu petnaeset minuti, imavme dobra borba. Koga se zadade policijata, site po~navme da begame, no policijata me fati mene i me odvede vo policiskata stanica. Vo policiskata stanica baraa da doznaat kako zapo~nala tepa~kata i koj bil so mene dodeka se tepavme. Ne sakav da im ka`am ni{to pa po~naa da me tepaat. Sedev na edna masa, a dvajca me udiraa odzadi. Me udrija tri ili ~etiri pati silno so palkite. Potoa morav da stojam polovina minuta dodeka mi vikaa. Eden od niv dvapati me udri po nozete so palkata, no na krajot se umorija i me pu{tija da sednam. Potoa ja viknaa majka mi. Taa dojde izutrinata da me zeme i otkako potpi{a ne{to, me pu{tija. No}ta ja pominav vo edna kancelarija so policajcite koi gledaa filmovi na televizija. Pred da dojde majka mi, mi rekoa da ne & ka`am deka me tepale, inaku }e bide polo{o za mene. Mi rekoa deka, ako & ka`am na majka mi ili na advokatot na sud {to mi napravile vo policiskata stanica, pak }e me tepaat i }e mu ka`at na sudot deka sum faten poradi droga, a potoa }e moram da odam vo popraven dom. Ne & ka`av na majka mi, a nitu na advokatot deka me tepaa. Ima{e sudski proces, no jas ne otidov. Vleze majka mi, a jas sedev vo avtomobilot. Taa treba{e da plati kazna.[105]

M.D. ka`a deka, koga }e nastanat me|uetni~ki tepa~ki, Albancite, Romite i "Egip}anite" gi apsat mnogu po~esto otkolku Makedoncite. Toj n# izvesti deka policijata gi priveduva koga i da nastane tepa~ka vo Ohrid. Isto taka, n# izvesti deka poznava okolu petnaeset lu|e koi bile tepani od strana na policijata. Izjavite od vakov vid se mnogu porazli~ni od navodite na Pomo{nik ministerot za vnatre{ni raboti, D-r Zoran Veru{evski, koj vo intervju za ECPR vo avgust 1997 godina, izjavi deka vo Makedonija ne postoi uli~no nasilstvo.

G-dinot Faik Demirov za ECPR ka`a deka vo Veles, iako neromskoto naselenie retko go priveduvaat zaradi uli~ni tepa~ki, Romite ~esto gi apsat i gi maltretiraat. Sli~no na toa g-din S.I., 23-godi{en Rom od Ko~ani, za ECPR izjavi:

Tie gi apsat na{ite sekoga{ koga mo`at. So }otek gi apsat i gi obvinuvaat bez pri~ina.[106]

Iako se ~ini deka ima zna~itelen porast na policiskoto maltretirawe na Romite po usvojuvaweto na Zakonot za trgovijata od 1995, mnogu Romi zboruvaa za policiskata brutalnost kako za normalna pojava, tolku poznat fenomen {to ne mora da se opi{uva. Eden Rom, koj prodava `enska dolna obleka na Kameniot Most, se izrazi vaka: "Mojot tatko prodaval tuka, kako i mojot dedo i negoviot tatko. Policijata go tepala tatko mi sekoga{ koga mo`ela. Go tepale i mojot dedo. Jas poteknuvam od generacii izlo`eni na policiski }otek."[107] Poradi toa, te{ko e seriozno da se sfati tvrdeweto na Pomo{nik ministerot za vnatre{ni raboti, D-r Zoran Veru{evski, deka "Policiskata brutalnost ne postoi kako problem vo Makedonija."[108]

Mnogu malku slu~ai na policiska brutalnost se sankcionirani i mnogu malku policajci disciplinski se kazneti za prekumerna upotreba na sila. ECPR ne poznava slu~ai na Romi koi uspeale da dobijat nekakov nadomestok za pretrpenoto policisko nasilstvo. Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i Ministerstvoto za pravda ne mo`ea da mu obezbedat na ECPR podatoci za policajci koi bile kazneti za prekumerna upotreba na sila. Human Rights Watch izvesti deka makedonskite vlasti prika`ale istra`uvawa so nekonzistentni podatoci za brojot na policajci koi bile disciplinski kazneti od 1991 godina navamu.[109] Ponatamu, ~lenovi na makedonskata vlada dale izjavi vo koi gi odobruvaat demonstrativnite prika`uvawa na sila na makedonskata policija. Te{ko e da se izbegne zaklu~okot deka, ne samo {to vlastite ne pokrenuvaat istraga na tvrdewata za policisko nasilstvo protiv Romite, tuku ovaa praktika se odobruva ili barem se tolerira od visokite nivoa na Vladata na Makedonija.[110]

5.2. Minimizirawe na zna~eweto na ispadite na omraza protiv Romite

Istra`uvaweto od strana na ECPR otkri deka policiskite i sudskite vlasti sistematski gi ignoriraat indikaciite deka ispadite se od rasisti~ki pobudi. ECPR ispita serija vakvi slu~ai na tendencioznost vo krivi~niot sistem. Tipi~en e sledniov slu~aj {to se slu~il vo Del~evo.

Spored informacija na ECPR, pri me|uetni~kata tepa~ka koja se slu~ila vo Del~evo na 22 juni 1997 godina, policijata gi privela samo Romite u~esnici vo sudirot. G-din Emil [abanov za ECRP ka`al deka toj oti{ol so prijatel vo salata za bingo vo Del~evo na 22 juni okolu 21:00 ~asot, koga go napadnala grupa Makedonci koi im ka`uvale rasisti~ki navredi, gi pcuele, gi navreduvale nivnite majki i im velele: "]e napravime sapun od vas. Neka dojde VMRO na vlast, pa }e vidite." Neromskata grupa potoa gi napadnala i fizi~ki, udiraj}i gi so noga i mavaj}i gi so stapovi. Spored svedo~eweto na g-din [abanov, borbata traela okolu pet minuti za koe vreme drugiot Rom, g-din I.L., koj e dijabeti~ar, ja izgubil svesta. Spored g-din [abanov, toj bil "celiot vo krv". G-din [abanov ka`a deka napadot bil prekinat koga petmina ili {estmina vraboteni vo salata za bingo nasilno gi isfrlile Makedoncite.

Otkako ja napu{tile salata za bingo, g-din [abanov i negoviot prijatel povtorno bile napadnati od grupa Makedonci, koja sega broela pome|u ~etirieset i pedeset lu|e. Tie gi pretepale dvajcata lu|e so drveni stapovi pritoa navreduvaj}i go etni~koto poteklo na semejstvoto na g-din [abanov. Pripadnici na grupata navodno predlo`ile da gi odnesat dvajcata ma`i do bliskiot most i da gi frlat vo rekata. Sepak, po nekolku minuti pristignala policijata i gi privela dvajcata ma`i. Potoa gi odnele vo bolnica, kade doktorite ja sanirale skr{enata raka na g-din [abanov. Mu izdale medicinsko uverenie, koe policijata navodno go zadr`ala. Vo vremeto na posetata na ECPR na Makedonija, rakata na g-din [abanov seu{te bila vo gips.

Policijata im rekla na g-din [abanov i na drugiot Rom deka treba da platat kazna od po 4.500 denari (pribli`no 150 germanski marki) za naru{uvawe na javniot red i mir. Do 10 maj 1998 godina g-din [abanov ne primil nitu nalog za kazna nitu sudska pokana. Spored g-din [abanov, policijata gi rasterala Makedoncite bez nitu edna forma na ukor.

G-din [abanov ka`a za ECPR deka okolu 800 Romi koi `iveat vo Del~evo pove}e ne ja napu{taat romskata naselba, osven koga moraat, bidej}i se pla{at od napadi od neromskoto naselenie. Toj izjavi:

Sega vladee nacionalizam. Tie n# mrazat nas, Romite. Ne n# pu{taat da izleguvame. Nie ne sme slobodni gra|ani. Ako dvajca ili trojca od nas sednat vo nekoe kafule, vedna{ se navrtuvaat na nas. Najlo{ata rabota e poni`uvaweto. Koga }e izleze{, te tretiraat kako ku~e. Postojano se slu~uvaat tepa~ki.[111]

Policijata i istra`nite vlasti pretpo~itaat da gi gledaat site epizodi na nasilstvo pome|u zaednicite kako "borbi pome|u bandite", otkolku da go identifikuvaat rasisti~kiot motiv vo nasilstvoto protiv Romite. Kone~no, bidej}i e {iroko zastapeno misleweto deka nema rasisti~ki motivirano nasilstvo protiv Romite vo Makedonija, sudovite go poddr`aa ova mislewe so zami`uvawe pred antiromskoto nasilstvo i zakanata od nasilstvo koga takvo ne{to }e se pojavi. Duri i tamu kade {to poplakite od Romite ne se odnesuvaat na takvi te{ki pra{awa kako etni~ki motivirano nasilstvo, policiskite i sudskite vlasti postojano nao|aat deka neromite se vo pravo ili ne im obezbeduvaat nadomestok na Romite koga }e stanat `rtvi na ispadi na nasilstvo.

Vo prilog na ova odi i faktot deka vlastite ne go dovele na sudewe izvr{itelot na siluvaweto na edna romska devojka, prijaveno do ECPR vo Tetovo, pritoa svesno povreduvaj}i go pravoto na `rtvata na aktiven nadomestok spored ^len 13 od Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i fundamentalnite slobodi. Spored informacija na ECPR, 15-godi{no romsko devoj~e po ime A.R., bilo siluvano vo edna bolni~ka soba vo Tetovo. Svedo{tvoto obezbedeno od ECPR govori deka, edna ve~er pred stemnuvawe, pri krajot na juli, g-|ica A.R. oti{la vo bolnicata vo centarot na Tetovo za da se lekuva od izgorenici. Otkako & bila uka`ana pomo{, taa zaspala na eden stol vo bolni~kata ~ekalna. Se razbudila po kojznae kolku vreme otkako po~uvstvuvala kako nekoj ja gali po kosata. G-|ica A.R. izjavuva deka nikoga{ prethodno ne go videla napa|a~ot. Koga g-ca A.R. mu rekla na ~ovekot da ja ostavi namira, toj nasilno ja vovel vo sosednata soba kade {to imalo metalna masa i eden stol. ^ovekot navodno ja zaklu~il vratata i ja dr`el g-ca A.R. vo sobata do mugrite, za koe vreme ja prisilil da ima seksualni odnosi so nego. Utroto, toj navodno ja pu{til na bolni~kiot parking, ostavaj}i ja do eden parkiran avtomobil. Spored semejstvoto na `rtvata, taa bila pronajdena od eden prijatel na semejstvoto koj ja odvel doma, a potoa vedna{ vo lokalnata policiska stanica. Policajcite potoa ja odnele vo bolnica, kade {to dobila medicinski izve{taj. Isto taka spored iska`uvawata na semejstvoto, eden ~ovek bil priveden, a potoa go pu{tile.

Zboruvaj}i neoficijalno, eden policaec od policiskata stanica vo Tetovo ka`a deka ~ovekot bil osloboden bidej}i znaele kade `ivee i "nemalo mo`nost da stori drug prekr{ok ili da izbega". Isto taka, neoficijalno, policaecot go informira{e ECPR deka osomni~eniot e o`enet i dosega ne bil osuduvan za pogolemi krivi~ni dela. Tetovskiot na~alnik na policijata odbi da zboruva za ECPR. Prvoto soslu{uvawe bilo zaka`ano za sredinata na septemvri 1997 godina. Na 6 maj 1998, advokatot & rekol na `rtvata deka istragata e seu{te vo tek i deka seu{te nemalo soslu{uvawa vo vrska so deloto. Ne e poznato zo{to sudskite vlasti docnat preku devet meseci so zaka`uvawe soslu{uvawe za slu~ajot.

Na 19 maj 1998 god., g-din O.R. za ECPR ka`al deka negovata }erka, koja pre`iveala emotivni traumi od nastanot, izbegala od doma pred tri meseci i seu{te ne se vratila. G-din O.R. be{e von sebe od tagata {to ja predizvikale minatogodi{nite nastani.

Koristej}i ja slabata pozicija na Romite vo Makedonija, vlastite ne uspevaat da ja isteraat pravdata koga Romite se `rtvi na zlostorstva. Odrazuvaj}i go potpolnoto demantirawe na rasisti~ki motiviraniot kriminal vo Makedonija, napadite so rasna motivacija ostanuvaat bez ekspliciten opis vo Krivi~niot zakonik, a vlastite, koga sakaat da opi{at rasno motiviran kriminal, mora da se potprat na Zakonot za parni~na postapka dokolku im trebaat upatstva za vodewe na postapkata. ^lenovi na Kazneniot zakonik, koi postojat vo vrska so rasno motiviraniot kriminal, gi sankcioniraat delata kako kleveta, pottiknuvawe na rasna omraza i genocid.

Na site nivoa na krivi~niot praven sistem, ECPR zabele`a deka koga se sudi za dela napraveni od Romi, postoi razli~en standard na merila otkolku koga se sudat neromi. Iako Makedoncite, op{to zemeno, se ubedeni deka antiromskite ~uvstva i dela, koi ja pogoduvaat Sredna i Isto~na Evropa, seu{te ne ja ma~at nivnata zemja, detalniot pregled na site aspekti na krivi~niot praven sistem otkriva deka, vsu{nost Romite se smetaat kako poverojatni vinovnici vo presmetkite pome|u razli~ni bandi; im se smeta pomala vrednost ili ponezna~itelen nadomestok koga tie se napadnati; gi gledaat kako poverojatni vinovnici vo somnitelni okolnosti. Policijata gleda na Romite kako ednostavno da im treba tepawe. Sudskite vlasti donesuvaat pote{ki sankcii protiv Romite otkolku protiv neromite i vo mnogu slu~ai, Romite vop{to ne gi sudat za uli~ni tepa~ki. Nakratko, site tendencii videni vo ostanatiot del od regionot, se prisutni vo Makedonija od nivnata slabost kako malcinska grupa s# do izlo`enosta na rasisti~ki napadi i nemo`nosta da se dobie nadomestok za pretrpenoto. Sepak, mo`ebi najva`no e deka makedonskite vlasti, na porastot na antiromskite ~uvstva i antiromskoto nasilstvo vo Makedonija, ne mu ja pridavaat te`inata koja ja zaslu`uva.

6. NESIGUREN TEREN: MALTRETIRAWE NA

ROMITE OD STRANA NA OP[TINSKITE VLASTI

ECPR dokumentira{e i slu~ai na maltretirawe na Romite od strana na op{tinskite vlasti vo Makedonija. Korupcijata vo oblastite na obezbeduvawe infrastruktura i ozakonuvawe na gradbi e {iroko rasprostraneta pojava, a Romite se segment na naselenieto so najmalku mo`nosti za vrski vo takvite slu`bi za da gi "sredat" rabotite. Kako rezultat na toa, ECPR sogleda deka e mo`no op{tinite da gi ignoriraat potrebite na Romite i koga baraat takvi neophodni raboti kako voda, pati{ta ili elektri~na energija, kako i da gi urivaat nivnite `iveali{ta i da gi premestuvaat koga stojat na patot na planovite na gradskite vlasti. ECPR isto taka dokumentira{e tvrdewa deka gradskite vlasti dikriminatorski go primenuvaat zakonot koga se raboti za divogradbi.

6.1. Uni{tuvawe na imotot, nenadomestuvawe na

uni{teniot imot i zakana od proteruvawe

Za vreme na prodol`uvaweto na eden pat vo Gostivar, vo fevruari 1997, vo centarot na gradot op{tinskite vlasti urnaa dve ku}i vo malata romska naselba nare~ena ^iflik. Op{tinata im izdade novi stanovi za `iveewe na ~etirinaesette `iteli na tie dve ku}i. Sepak, dodeka gi urivale dvete ku}i koi stoele direktno na pravecot na prodol`uvawe na patot, rabotnicite go razru{ile gorniot del na yidot od ku}ata na 40-godi{niot g-din Sadkija Be}iri, koja bila dolepena do edna od tie dve ku}i. Toa ostavilo otvorena dupka vo yidot na ku}ata koja gledala kon ulicata. Op{tinata potoa gi prekinala site aktivnosti vo ^iflik, ostavaj}i go i patot neasfaltiran i yidot nepopraven. G-din Be}iri na ECPR mu ja opi{a birokratskata odiseja koja ja prezel za da se popravi {tetata na negovata ku}a:

Otidov vo op{tinata za da pobaram da napravat ne{to vo vrska so mojata ku}a i tie mi rekoa da odam i da igram bingo, pa so parite da si ja popravam ku}ata. Potoa otidov vo Slu`bata za domuvawe i grade`ni{tvo. Tie mi rekoa deka }e pratat komisija da ja utvrdi {tetata, no ne go storija toa. Kone~no, otidov vo Pelagonija, firmata so koja op{tinata ima{e dogovor za asfaltirawe na patot. Me|utoa tie {trajkuvaa, pa koga vlegov vnatre i rekov deka sakam da zboruvam so direktorot, mi rekoa: "Sega site nie ovde sme direktori."[112]

ECPR dokumentira{e sli~na epizoda na ru{ewe ku}i vo Tetovo. Nurima Osmani, 38-godi{en Rom, `iveel vo ku}a na krajot od naselbata Dolna Maala vo Tetovo, naselba vo centarot na gradot koja opfa}a okolu pedeset ku}i. No, vo 1986 godina op{tinata zapo~nala so pro{iruvawe na patot i ja urnala ku}ata na g-din Osmani, ostavaj}i gi na ulica nego i negovite dve deca. G-din Osmani izjavuva deka nikoga{ ne dobil od op{tinata kompenzacija za uni{tenata ku}a.

Ovoj nezna~itelen ~in na zloupotreba mo`e da bide zasenet od eden drug, poimpresiven: eden "biznismen" od Skopje navodno se obiduval da gi nagovori Romite od Dolna Maala da mu dozvolat da ja urne celata naselba vo zamena za stanovi vo stanbeniot blok koj planira da go izgradi na toa mesto. Uslovite vo naselbata se lo{i, a `iveali{tata se prenaseleni i mo{ne vla`ni. Poradi toa, mnogu Romi dojdoa vo isku{enie da ja prifatat ponudata, o~igledno impresionirani od mo}ta na biznismenot i vo celosen nedostatok na interes od strana na op{tinata da intervenira na nivna strana. Nurima Osmani za ECPR ka`a:

Od op{tinata nikoga{ ne doa|aat da vidat kako `iveeme. Doa|aat samo koga treba da se uni{tat nezakonski izgradenite objekti. Jas sakam da izlezam od ovaa ku}a bidej}i se pla{am da ne dobijam tuberkuloza. Po yidovite se nafa}a muvla. Eden biznismen be{e ovde pred eden mesec i ni veti novi stanovi. Dosega, nikoj ne se zainteresiral za nas. Ni ka`a deka ima firmi vo Romanija, Bugarija i Jugoslavija. Imeto ne mu go znam. Sega go ~ekame pak da dojde. Ne znam {to }e se slu~i.[113]

G-din I.A., drug `itel na naselbata Dolna Maala, ka`a za ECPR: "Od op{tinata doa|aat edinstveno koga treba ne{to da se uni{ti."[114] Toj tvrde{e deka minatata godina op{tinata gi urnala skalite koi vodele do pokrivot na negovata ku}a. Sli~no na prethodnovo Romite od Ko~ani tvrdat deka op{tinata, vo poslednite petnaeset godini, urnala trieset ku}i vo romskata naselba.

6.2. Diskriminatorsko sproveduvawe na

grade`nite ograni~uvawa

Vo Gostivar, ECPR se za~udi od samrakot na kvazi-zakonitosta koja gi izlo`uva Romite na maltretirawe od strana na op{tinite. Vo romskata naselba Pazaneri, koj se nao|a nadvor od Gostivar, ima dvanaeset ku}i. Ponatamu, nadvor od gradot ima druga naselba koja broi pedeset do {eeset ku}i. Romite `iveat vo Pazaneri dvaeset i pet godini, no uslovite za `iveewe se o~ajni. Edinstvenata pumpa za voda e napravena so privatni sredstva, a elektri~nata energija ja vovede lokalnata organizacija na Romite, po navodnoto postojano ignorirawe na povicite do op{tinata da se sprovede elektri~na linija od gradot. Tro{niot arhipelag od kolibi se protega vo moreto od kal po~nuvaj}i od edna poluizgradena ku}a. Celata oblast se poplavuva rano naprolet koga te~eweto na stopeniot sneg od ridot donesuva reki od mil vo malata ~etvrt. Spored romskiot lider, Ibrahim Bajaziti, slu`benici od op{tinata doa|aat da gi posetat, edinstveno koga mislat deka ne{to se gradi:

Op{tinata ni dade mesto pred dvaeset i pet godini. Sega ne sakaat da gradime ovde. Mojata `ena po~na da ja gradi na{ata ku}a i toa be{e edinstveniot pat koga voop{to do{le da n# posetat. Dojdoa za da ni ka`at da ja urneme. Jas sum edinstveniot vo naselbata koj uspeal da zapo~ne so izgradba na ku}a, a tie mi rekoa deka o~ekuvaat da ja uni{tam. Ni ka`aa deka dokolku platime 40.000 germanski marki na op{tinata, }e ni dozvolat da gradime. Ni rekoa "Platete i mo`ete da gradite." Jas }e kupev stan ako imav tolku pari.[115]

Vo obidot da ja otkrie pravnata osnova na baraweto na op{tinata za 40.000 germanski marki, ECPR go poseti Oddelot za imotno-pravni odnosi pri op{tina Gostivar i zboruva{e so edna slu`beni~ka koja mu dade informacii pod uslov da ostane anonimna. Slu`beni~kata re~e deka, iako slu~ajot ne & e poznat, vlastite verojatno barale Romot od Pazaneri da si go kupi grade`noto zemji{te:

Prvo treba da ja plati{ zemjata na koja gradi{, potoa treba da gi pomine{ infrastrukturnite proverki za da gi uveri{ deka ima{ voda i sli~ni neophodni raboti, pa potoa dobiva{ dozvola za gradewe od vlastite spored planskite regulativi za gradewe vo tvojata oblast. Koga ve}e edna{ ja ima{ zemjata, ostanatoto e ~isto administrativna rabota.

Taa prodol`i da objasnuva deka op{tinite vo Makedonija ne ja poseduvaat zemjata i pa spored toa ne pravat diskriminacija vo dodeluvaweto na grade`ni dozvoli:

Nie ne go regulirame gradeweto vrz op{tinskoto zemji{te bidej}i vo po~etokot na devedesettite zakonot se smeni i sega op{tinite ne se ve}e pravni lica koi mo`at da poseduvaat zemji{te. Postoi samo dr`avno zemji{te, kako {to se parkovite i bulevarite, so koi upravuvaat i za koi se gri`at op{tinite. Grade`ni dozvoli za dr`avno zemji{te se izdavaat samo vo Ministerstvoto za urbanizam, grade`ni{tvo i za{tita na ~ovekovata sredina, dodeka op{tinata raboti so grade`ni dozvoli samo na privatno zemji{te.[116]

Slu`beni~kata, za ECPR izjavi deka vo Makedonija imalo malku nadomestok za sopstvenost, deka nema soodveten zakon za nadomestok za zemja ili sopstvenost konfiskuvana za vreme na socijalizmot ili II Svetska Vojna, a taa zemja koja odi vo privatni race prete`no odi preku proda`ba na poedinci. Slu`beni~kata ve{to go izbegna pra{aweto dali imalo slu~aj na iseluvawe na Romi od zemji{te bidej}i istoto bilo privatizirano.

I slu`benicite i ostanatite procenuvaat deka do tri ~etvrtini od site gradbi vo Makedonija imaat nezakonski izgradeni komponenti, {to zna~i deka ne bila dobiena dozvola za gradba ili dograduvawe od op{tinskite vlasti. Edna Makedonka, laik, ja objasni situacijata so gradeweto na sledniov na~in:

Nie `iveevme vo socijalisti~ko op{testvo, a toa zna~e{e dve raboti: pred s#, nikoj ne & veruva{e na dr`avata i ne prave{e ni{to zakonski ako mo`e{e toa nekako da se izbegne. Ova osobeno va`e{e za registrirawe na gradbi, a va`i i denes. Vtoro, oficijalno se negira s# ona za {to znaeme site deka se slu~uva, pa so vreme lu|eto po~naa da gradat i s# da sreduvaat preku mito. Ako nekoj saka{e da gradi, be{e mnogu te{ko toa da go postigne po zakonski pat, no ako plati{ na vistinskite lu|e vo op{tinata, op{tinata go ignorira{e toa. Ovoj problem stana poizrazen vo poslednive nekolku decenii. Sega gradskite slu`bi imaat golem problem: novite birokrati dobivaat urbanisti~ki planovi koi se stari po dvaeset i pet godini, a ne nao|aat vrska so sega{nata sostojba vo gradov. [to mo`at da napravat? Soo~eni se so sopsvenata apsurdnost. Najgolem del od gradbite vo koj bilo grad se nezakonski ili barem imaat nezakonski komponenti. Kako bi mo`ele da po~nat zakonski da registriraat gradbi, duri i da sakaat? Planovite na gradskoto zemji{te i realnosta ve}e nemaat nikakva zaemna vrska.[117]

Na krajot, stana nevozmo`no ECPR da utvrdi dali imalo zakonska osnova za tro{okot od 40.000 germanski marki {to go barale gostivarskite op{tinski vlasti. Eden Rom, 49-godi{niot Ajdin Demirov, ka`a za ECPR deka vlastite gi urivaat divogradbite na Romite mnogu po~esto od onie na neromskoto naselenie:

Imav ku}a vo Kumanovo - ja izgradiv bez dozvola. Pred dve godini op{tinata ja urna. Vo sosedstvoto ima{e trieset ku}i, sekoja od niv izgradena bez dozvola, no tie gi uni{tija samo dvete ku}i vo koi `iveeja Romi.[118]

G-din Demirov potoa se vratil vo rodniot grad Veles, no poradi postojanite napadi od neromskoto naselenie vo gradot, toj povtorno si zaminal so semejstvoto. Vo vremeto na posetata na ECPR, g-din Demirov i negovoto semejstvo `iveeja vo privremeno napravena gradba od kal, vedna{ do avtobuskata stanica vo Tetovo.

Apsurdnosta {to vo momentov vladee vo makedonskata birokratija i nejziniot negativen efekt vrz Romite nikade ne se tolku zabele`livi kako vo [tip, kade Romite koi ostanale bez domovi vo po`arot {to se slu~il vo 1992 godina, seu{te se bez sopstveno mesto za `iveewe, poradi odbivawata na lokalnite vlasti ili da im dadat novi stanovi ili da im dozvolat da si gi podignat porane{nite `iveali{ta. Na 2 juli 1992 godina, dva reda ku}arki i kolibi vo romskoto geto vo [tip izgorele do temel, ostavaj}i 150-180 Romi bez pokriv nad glavata. Pri~inata za po`arot do denes ostanala nepoznata. Vo vrmeto na po`arot, spored germanskata nevladina organizacija Gesselschaft für bedrohte Völker, pretpostavkite se dvi`at od nesre}en slu~aj namerno predizvikan po`ar od strana na dvajca pripadnici na makedonskata nacionalisti~ka partija VMRO-DPMNE, pa se’ do namerno predizvikan po`ar po edna tepa~ka pome|u eden Srbin i eden Rom.[119]

Po nastanatiot po`ar, Romite koi ostanale bez pokriv nad glavata bile smesteni vo edno studentsko prestojuvali{te vo centarot na [tip. Sepak, no po~etotkot na novata u~ebna godina, po mesec i polovina, tie bile proterani. Ottoga{, Romite koi porano `iveele vo kolibi moraat ili da ja napu{tat oblasta, da `iveat kaj rodnini ili da se zasolnat vo napu{tenite gradbi vo okolinata na [tip, so ogled na toa deka gradot nitu im podigna ku}i, i ne im ponudi alternativa za smestuvawe, nitu im izdade dozvola na Romite povtorno da si gi podignat kolibite. ECPR go poseti [tip vo avgust 1997 godina. G-din Du{ko Stojanov od {tipskata kancelarija na Ministerstvoto za urbanizam, grade`ni{tvo i za{tita na ~ovekovata sredina za ECPR go ka`a slednovo:

Odobrivme dogovor so javno pretprijatie povtorno da gi izgradime barakite, no tie nemaa pari da go dovr{at proektot. Prethodniot op{tinski sovet isto taka pokrena inicijativa za povtorno gradewe na barakite na staroto mesto, no i tie ne mo`ea da obezbedat finansii. Bidej}i zemji{teto pripa|a na Republika Makedonija, tie ne mo`at da gi izdgradat ku}ite po svoja inicijativa.[120]

G-|a Biljana Kuku{eva, porane{en direktor na javnoto pretprijatie so koe bil sklu~en dogovor da se izgradat ku}ite, za ECPR izjavi:

Planiravme da izgradime mala stanbena zgrada, no nastana problem bidej}i ima{e pove}e semejstva otkolku baraki i spored toa i pove}e semejstva otkolku stanovi. Ponatamu, op{tinskite slu`bi koi izdavaat grade`ni dozvoli ne sakaa da gi izostavat tro{ocite za razli~nite potrebni dokumenti. Moravme da platime za dozvola za elektrifikacija, lokacija, voda i kanalizacija, a bidej}i ne mo`evme da gi platime tro{ocite, ne dobivme grade`na dozvola. Romite bea zainteresirani povtorno da gi izgradat `iveali{tata na svoja raka, no problemot e {to toa e dr`avno zemji{te, taka {to takvo ne{to ne im be{e dozvoleno.[121]

Od op{tinskiot sovet mu ka`aa na ECPR deka tie nemaat nikakva vrska so povtornoto smestuvawe na Romite, a g-dinot Stanko Dimitrov, direktor na {tipskata socijalna slu`ba, re~e deka negovata slu`ba pomognala samo so smestuvaweto vo prvo vreme i so dodeluvawe ednokratna humanitarna pomo{ vo 1992 godina.

Rezultatot na ovaa birokratska zagatka e deka Romite, koi porano `iveele vo tie ku}i, ne se obezbedeni so alternativno smestuvawe, a sepak im se zabranuva da gradat na sopstven tro{ok. ECPR se sretna so Romi koi seu{te, pet godini po po`arot, `iveat kaj rodnini vo uslovi na prenaselenost vo bliskite ku}i. Drugi Romi se vovle~eni vo eden ciklus na ilegalno vseluvawe i proteruvawe. Vo vremeto na posetata na ECPR, vo avgust 1997 godina, g-|a Melana Mehmedova `ivee{e so nejzinite ~etiri deca vo eden vla`en podrum vo centarot na [tip, vo koj se naselile ilegalno. Taa izjavi:

Po po`arot, n# smestija vo eden studentski dom, no koga zapo~na u~ili{nata godina, n# isfrlija na ulica. Dolgo vreme potoa `iveevme vo {atori. Kone~no, go najdovme ovoj podrum i se vselivme.[122]

Ova predizvika problemi za semejstvoto:

Bevme na sud kade {to ni naredija da se iselime i n# nateraa da platime 2800 denari (pribli`no 30 gemanski marki). Sepak, ne se iselivme. Kade da odime? Eden prijatel napi{a `alba do sudot, no ne dobivme nikakov odgovor. Ni rekoa deka morame da ja napu{time ovaa zgrada. I sosedite ni doa|aat celo vreme i ni vikaat da si zamineme. Op{tinata n# la`e{e pet godini. Ni rekoa deka }e ni dadat mesto za `iveewe, no ni{to ne se slu~i.[123]

Vo vremeto na posetata na ECPR, na g-|a Mehmedova i na nejzinoto semejstvo pak im se zakanuvaa so proteruvawe, a nemaa izgledi da dobijat zamena za mestoto na `iveewe.

Situacijata na Romite ostanati bez pokriv nad glavata mnogu se zaostri so faktot {to po nastanuvaweto na po`arot vo eden stanben blok, naselen od neromsko naselenie, vo 1991 godina, op{tinata re~isi vedna{ gi preseli nastradanite, a nabrgu potoa pak go izgradi stanbeniot blok. O~igledniot diskriminatoren tretman na Romite povle~e so sebe dve demonstracii organizirani od {tipskata romska organizacija ^erewa. Prvata se odr`a pred kancelariite na sobranieto na op{tina [tipn na 17 juni 1996 godina. Na 8 avgust 1997, ^erewa odvede okolu 80 Romi vo Skopje, da demonstriraat pred slu`bite na Vladata na Makedonija protiv diskriminatorskiot tretman na koj bile izlo`eni.

Korupcijata, neprakti~nite ograni~uvawa koi pritegnuvaat i restriktivnite ostatoci na politikata na socijalna poddr{ka koja prestana da funkcionira, sozdadoa atmosfera vo koja potrebite na Romite se previduvaat i se povreduva nivnoto pravo na pristojno mesto za `iveewe. Diskriminacijata, koja ja negiraat site nadle`ni vo Makedonija, osven zasegnatite Romi, gi ote`nuva odnosite pome|u Romite i op{tinite.

6.3. Neobezbeduvawe infrastruktura

Dokazite za diskriminatorskiot tretman na Romite od strana na op{tinskite vlasti vo Makedonija se vidlivi; vo cela Makedonija pati{tata vodat dodeka ne po~nat romskite zaednici i tamu zapiraat. Ova e slu~aj kaj site zaednici koi gi poseti ECPR. Sepak, situacijata vo nekolku romski zaednici e za istaknuvawe i tuka }e dademe svoj komentar.

Vo [uto Orizari, ogromnoto romsko geto vo Skopje, mnogu od objektite za `iveewe se obezbedeni od Vladata na Severna Rajna - Vestfalija, a ne od Vladata na Makedonija. Po stapuvaweto vo sila na noviot zakon za op{tinite, vo septemvri 1996 godina, [uto Orizari, vsu{nost, stana samostojna op{tina.[124] Toa zadovoli najgolem del od romskite voda~i so koi zboruva{e ECPR, glavno poradi toa {to go oslobodi [uto Orizari od prethodnata jurisdikcija na op{tina ^air, upori{te na makedonskata nacionalisti~ka partija VMRO-DPMNE. op{tinata ^air navodno sosema go zapostavuvala [uto Orizari, neobezbeduvaj}i slu`bi za odnesuvawe na smetot i ne odgovaraj}i na niedna od potrebite na naselbata.

Eden romski lider od Vinica kaj op{tinskite vlasti interveniral za izgradba na pat. Op{tinata napravila pat koj se protega samo do ku}ata na liderot i tuka zastanuva, ostavaj}i ja ulicata dolga eden kilometar bez asfalt, osven onie trieset metri pred negovata ku}a.

Naselbata Sredorek vo Kumanovo se nao|a pome|u razgraneta reka na edno malo par~e po~va. Rekata vo poslednive deset godini e mnogu zagadena i se izleva sekoja godina, poplavuvaj}i 2000 Romi koi `iveat vo naselbata. Romskite lideri, so koi zboruva{e ECPR, izvestuvaat deka najgolem del od humanitarnata pomo{ {to ja dobivaat e od lokalni i dr`avni romski organizacii.

Vo Tetovo, ECPR ja poseti romskata naselba na ridot nad otomanskata tvrdina Arabat, izostavaj}i ja naselbata Tetje. Ovde pati{tata se neasfaltirani, vodata ne e ~ista, strujata e slaba ili ja nema, a kanalizacija ne postoi. Romite izvestuvaat za za~estenosta na zaboluvawata, so ogled na toa {to preovladuvaat vlaga i lo{a sanitarna struktura. Toaletot na edna ku}a be{e postaven na povisoko nivo od ku}ata, pa pri porojni do`dovi se slu~uvalo odvodnata voda da ja poplavi ku}ata.

Vo romskoto geto vo Prilep ne postoi kanalizacionen sistem. Fekaliite te~at po neasfaltiranata ulica pred ku}ite. Vo vremeto na posetata na ECPR, "eden Avstriec" podnel peticija do gradskite vlasti, so stotici potpisi na Romi, za da privle~e vnimanie kon ovaa zakana za op{toto zdravje. No, vo romskoto geto vo Prilep seu{te ne postoi kanalizacionen sistem.

Spored toa, tvrdewata na makedonskite vlasti za zgri`uvaweto na Romite se zbunuva~ki. Ne e jasno, vrz koja osnova Makedonskata Vlada mu ka`ala na Komitetot za eliminacija na rasnata diskriminacija pri ON, vo 1997 godina, deka "... ne se registrirani slu~ai na rasna diskriminacija."[125]

6.4. Diskriminatorsko dodeluvawe na socijalna pomo{

ECPR dokumetnira{e tvrdewa na diskriminatorski tretman od strana na javnite slu`benici vo slu`bite za razgleduvawe na barawata za socijalna pomo{.

Mnogu Romi koi `iveele vo Germanija izvestuvaat deka, po nivnoto vra}awe vo Makedonija, morale da platat enormni sumi za podmituvawe na slu`benicite vo razni op{tinski slu`bi za takvi uslugi kako {to se registrirawe na novorodeni deca ili dobivawe dokumenti za socijalna pomo{. 41-godi{niot Rom, Isinad Sali za ECPR ka`a:

Vlastite tuka znaat koj bil vo Germanija i velat "Znaeme kade si bil, pa spored toa znaeme kolku mo`e{ da si dozvoli{." Baraat po 1.500 germanski marki da registriraat dete. Vo Makedonija nema ~esni slu`benici.[126]

G-din Ramadan Pini, pretsedava~ na gostivarskata romska organizacija, Mese~ina, izjavi za ECPR deka i Romite vo Gostivar imale sli~ni pote{kotii so odgovornite za raspredeluvawe na socijalnata pomo{. G-din Pini re~e deka lokalnite vlasti ~esto odlu~uvaat za barawata spored toa kolku e atraktivna ku}ata na baratelot, namesto spored negoviot rabotni~ki status.

Mnogu Romi se `alea i na nejasnotii vo prijavnata procedura za socijalna izdr{ka i rekoa deka veruvaat deka postoi visoko nivo na korupcija vo procesot na odlu~uvawe koj da dobie socijalna pomo{. 41-godi{niot Petrit Umer za ECPR izjavi:

Lu|eto vo socijalnata slu`ba se nadvor od kontrola. Im davaat pari na nivnite prijateli, a ne na onie na koi im trebaat. Jas imam medicinska potvrda deka imam potreba od socijalno izdr`uvawe i se prijaviv pet ili {est pati, no postojano me odbivaa. Tie rabotat pod raka. Bi trebalo da gi pra}aat na{ite barawa do centralnata kancelarija vo Skopje, no mislam deka ne pravat taka - mislam deka tuka gi pi{uvaat odgovorite.[127]

Vo 1997 godina makedonskata dr`ava docne{e tri meseci so isplatata na socijalnata pomo{. Za da se popravi vakavta situacija, stapi vo dejstvo programata na zabrzano ispla}awe, kade {to eden od mesecite se ispla}a niz site dvanaeset meseci na kalendarskata 1998 godina. Sledniot mesec zadocnetata isplata se otka`uva. Spored kalkulaciite na dr`avata, do krajot na 1998 godina, isplatata }e docni samo eden mesec.

7. POVREDA NA POLITI^KITE PRAVA NA

ROMITE VO MAKEDONIJA

Romite vo Makedonija gi postavuvaat svoite politi~ki barawa od pozicija na fundamentalna slabost. Kako {to eden romski politi~ar objasni za ECPR, "Jas imam dva spisoka na politi~ki barawa: eden na rabotite {to gi baram i drug - na rabotite {to realno gi o~ekuvam."[128] Istiot politi~ar ka`a deka e podgotven da stapi vo koalicija so koja bilo partija {to ne zastapuva aktivno antiromsko raspolo`enie.

Postojat nekolku politi~ki partii vo Makedonija koi eksplicitno gi pretstavuvaat Romite. Toa zna~i deka postojat nekolku partii {to posebno se narekuvaat romski partii. Toa se:

· Sojuzot na Romite vo Makedonija;

· Demokratskata partija za celosna emancipacija na Romite vo Makedonija (D-PCER);

· Demokratskata progresivna partija na Romite vo Makedonija (DPPRM); i

· Partijata za celosna emanncipacija na Romite, isto poznata i kako Partija za celosna emancipacija na Romite vo Makedonija (PCER).

Prvata od ovie partii e osnovana vo 1990 godina. Toa e partijata za celosna emancipacija na Romite (PCER), osnovana od strana na Faik Abdi, koj momentalno dr`i mesto vo parlamentot izglasan od glasa~koto telo vo [uto Orizari kako kandidat na Partijata za celosna emancipacija na Romite. G-din Abdi e izlo`en na kritiki i od strana na romskoto i od strana na neromskoto naselenie. Ovie mislewa mo`e da se slu{nat osobeno nadvor od Skopje kade ne otide nitu eden del od germanskite pari. Negovata ku}a navodno bila kamenuvana od edna grupa razluteni Romi, vo septemvri 1996 godina, otkako o~igledno go povlekol svedo{tvoto na video lenta za ubistvoto na Rekibe Mehmed i navodno se priklu~il na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti vo prikrivaweto na slu~ajot.

Vo 1991 godina se formira{e vtorata partija, Demokratskata progresivna partija na Romite vo Makedonija, pod vodstvo na g-din Bekir Arif.[129] G-din Nexded Mustafa, prviot i aktuelen gradona~alnik na [uto Orizari, e ~len na DPPRM.

Vo 1995 godina, kumanovskiot ogranok na PCER ja napu{ti partijata i ja formira{e Demokratskata partija za celosna emancipacija na Romite vo Makedonija (D-PCERM). Vo vremeto na posetata na ECPR ovaa partija ima{e svoi kancelarii vo Kumanovo i Miladinovci, a be{e vo pregovori za otvorawe partiski }elii i vo Del~evo, Kriva Palanka i Vinica. Celi na partijata se razbirawe i ednakvost vo site sferi - ekonomijata, kulturata i obrazovanieto.[130] G-din Kamberovski izjavi deka negovata partija se zalaga za kombinirano {koluvawe so osmisluvawe na ~asovi po romski jazik tri ili ~etiri pati nedelno. So ogled na situacijata na pove}eto Romi vo Makedonija, celite na partijata, spored g-din Kamberovski, se "primarno socijalni".

Kone~no, za vreme na lokalnite izbori vo esenta 1996 godina, gospodinot Amdi Bajram ja napu{ti PCER za da go osnova Sojuzot na Romite vo Makedonija (SRM). Spored g-din Bajram, toj ima golemi pote{kotii da ja registrira partijata poradi izmenite vo izborniot zakon:

Prethodno ti trebaa samo deset ~lena da formira{ partija. Spored noviot zakon, ti trebaat petstotini lu|e koi se dr`avjani na Makedonija. Mora{ da podnese{ dokaz za dr`avjanstvoto na site petstotini ~lena i sekoja godina mora da go obnovuva{ registriraweto. Sojuzot na Romite vo Makedonija e prvata partija koja }e bide registrirana spored noviot zakon.[131]

Noviot zakon }e ima {tetni posledici za Romite koi }e se obidat da formiraat politi~ki partii, a so uslovot deka dokazot za dr`avjanstvo mora da se podnesuva sekoja godina re~isi sigurno e deka g-dinot Bajram i drugite Romi }e imaat mnogu pote{kotii da sprovedat bilo kakva politi~ka aktivnost osven onaa na postojano preregistrirawe na svoite partii.

Najvoobi~aenata forma na politi~ka zloupotreba se odviva nadvor od krugot na romskite partii. Pogolemite partii ja eksploatiraat slabosta na romskite partii i slabosta na Romite voop{to, so cel da dobijat poddr{ka. G-din Fait Kamberovski za ECPR izjavi:

Nitu edna neromska partija vo svojata programa ne ja sodr`i emancipacijata na Romite. Politi~kite partii ni se dobli`uvaat samo vo vreme na izbori. Posle izborite n# zaboravaat. Vo 1994 godina, na primer, Sojuzot za Makedonija[132] ni prijde za poddr{ka. Gi vetivme na Sojuzot glasovite na Romite vo Kumanovo, a vo zamena baravme struja, vodovod i kanalizacija za Sredorek, naselbata koja e vo najlo{a sostojba vo Kumanovo. Isto taka pobaravme da gi popeso~at pati{tata vo Sredorek, bidej}i se kallivi. Pred izborite postavija vodovod vo dol`ina od sto metri i gi podobrija elektri~nite instalacii vo sto ku}i. Isto taka ni pu{tija malku hrana. Koga zavr{ija izborite, aktivnostite prekinaa. Ottoga{ ne napravile ni{to. Otsega natamu, }e glasame samo za na{i kandidati, duri i da nemaat {ansi da bidat izbrani.[133]

[1] Vo nekoi me|unarodni tela Makedonija e oficijalno priznata kako "Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija". Za da bide poednostavno, vo izve{tajot }e go koristime samo imeto "Makedonija".

[2] ^lenot 78 glasi: "(1) Sobranieto osnova sovet za me|inacionalni odnosi. (2) Sovetot go so~inuvaat: Pretsedatelot na sobranieto, po dvajca ~lenovi Makedonci, Albanci, Turci, Vlasi, Romi i po dvajca od drugite nacionalnosti vo Makedonija. (3) Pretsedatelot na sobranieto e Pretsedatel na sovetot. (4) Sobranieto gi izbira ~lenovite na Sovetot. (5) Sovetot gi razgleduva pra{awata od me|unacionalnite odnosi vo republikata i dava mislewe i predlozi za nivnoto re{avawe. (6) Sobranieto e dol`no da gi razgleduva mislewata i predlozite na Sovetot i da donese odluka vo vrska so niv." Ustav na Republika Makedonija, Skopje, 17 noemvri 1991.

[3] Spored procenkite brojot na Romite vo [utka iznesuva preku 20.000 lu|e.

[4] Human Rights Watch/ Helsinki, A Threat to Stability: Human Rights Violations in Macedonia, New York: Human Rights Watch, juni 1996, str. 56.

[5] Ibid., str. 58.

[6] Poulton, Hugh, "The Roma in Macedonia: A Balkan Success Story?", RFE/RL Research Report, Vol. 2, No. 19, 7 maj 1993, str. 42.

[7] Vidi Kanev, Krassimir, "Dynamics of Inter-Ethnic Tensions in Bulgaria and the Balkans", Balkan Forum, Vol. 4, No. 2 (15), juni 1996, str. 242-243. 59% od etni~kite Makedonci poka`uvaat "averzija" kon Romite, a takvi ~uvstva poka`uvaat i 65% od etni~kite Albanci vo Makedonija. Zaradi sporedba averzija kon Romite poka`uvaat 84% od Romancite, 73% od Albancite, 55% od Grcite i 51% od Bugarite. Za celosnite rezultati od istra`uvaweto vidi go prilogot na krajot od izve{tajot.

[8] Za dvegodi{nata aktivnost na dvi`eweto koja dovede do mar{ot, vidi Bleiberecht: November 1988-November 1990, Hamburg: Roma and Cinti Union, 1990; Krausnik, Michail, "Der Kampfe der Sinti und Roma um Burgerrechte" in Giere, Jacqueline, ed., Die gesellschaftliche Konstruktion des Zigeuners: Zur Genese eines Vorurteils, Frankfurt: Campus Verlag, 1996, str. 147-159; Schmid, Tomas, "Wie man die Zigeuner los wird", Wochenpost, 15 avgust 1996, str. 13-14.

[9] Germanskite dr`avi imaat sloboda da vodat razvojni politiki vo stranstvo, nezavisno od sojuznata vlada. Aktivnostite na programata Caritas, kako i zbirka izve{tai od pe~atot za podgotvitelnite i izvedenite aktivnosti vo sklop na programata, se dadeni vo Grätz, Christof, Rudi Löffelsend, and Martin Stockmann, Aus dem Teufelskreis Herauskommen: Fortschreibung der Dokumentation über das Reintegrationsprogramm für Roma in Skopje / Makedonien, Essen: Caritas im Ruhrbistum, 1996.

[10] Vidi Çinar, Dilek, Christof Hofinger and Harald Waldrauch, Integrationsindex; Zur rechtlichen Integration von Ausländerinnen in ausgewälten europäischen Ländern, Vienna: Institut für höhere Studien, 1995; European Roma Rights Center, Divide and Deport: Roma and Sinti in Austria, septemvri 1996.

[11] Po pomalku od osum godini od ovaa epizoda, jazikot koj go upotrebuvaa i germanskite politi~ari i pe~atot, denes bi bil nezamisliv. Na primer, na 13 septemvri 1990 godina dnevnikot na Vestfalija, Westfallenpost, izdade napis pod naslov "Severna Rajna - Vestfalija }e deportira preku 15.000 Cigani" ("NRW schiebt über 15 000 Zigeuner ab"). Napisot prodol`i so izvestuvaweto deka ministerot za nadvore{ni raboti na Severna Rajna - Vestfalija, Hajneman, izjavil deka negovata vlada "}e najde kriteriumi dr`avata da bide optovarena so najmnogu 1.000 Romi."

[12] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so 35-godi{niot I.A., Tetovo, 10 avgust 1997.

[13] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so 20-godi{niot Dan Akivovski, Kumanovo, 9 avgust 1997.

[14] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so Fait Kamberovski, Pretsedatel na kumanovskiot ogranok na Demokratskata partija za celosna emancipacija na Romite vo Makedonija, Kumanovo, 11 avgust 1997.

[15] Intervju Evropskiot centar za pravata na Romite so slu`benik od MVR, koj zboruva{e za ECPR pod uslov da ostane anonimen, Skopje, 18 avgust 1997.

[16] ^len 4, prviot ~len na zakonot koj gi razgleduva posebnite uslovi za dobivawe dr`avjanstvo, se odnesuva na dobivaweto dr`avjanstvo "spored potekloto". ^lenot 4 glasi: "So pteklo steknuva dr`avjanstvo na Republika Makedonija dete na koe:

1. vo momentot na ra|aweto dvata roditeli se dr`avjani na Republika Makedonija;

2. vo momentot na ra|aweto edniot roditel e dr`avjanin na Republika Makedonija, a deteto e rodeno vo Republika Makedonija, dokolku roditelite spogodbeno ne opredelat deteto da go dobie dr`avjanstvoto na drugiot roditel i

3. vo momentot na ra|aweto edniot roditel e dr`avjanin na Republika Makedonija, a drugiot roditel e nepoznat ili so nepoznato dr`avjanstvo, a deteto e rodeno vo stranstvo.

Dr`avjanstvo na Republika Makedonija so poteklo steknuva i posvoenik pri potpolno posvojuvawe na koj dvata ili edniot posvoitel e dr`avjanin na Republika Makedonija."

[17] Ra|aweto na teritorijata na Republika Makedonija, na koe se odnesuva ^lenot 6 od Zakonot, ne e dovolno za dobivawe dr`avjanstvo i se primenuva samo vo slu~ai koga dete na nepoznati roditeli e najdeno na teritorijata na Republika Makedonija. ^lenot 6 glasi: "Dr`avjanstvo na Republika Makedonija steknuva dete koe e najdeno na teritorijata na Republika Makedonija na koe roditelite mu se nepoznati. Na deteto od stav 1 na oval ~len }e mu prestane dr`avjanstvoto na Republika Makedonija ako do napolneti 15 godini `ivot se utvrdi deka roditelite mu se stranski dr`avjani." [Zakon za dr`avjanstvo na Republika Makedonija]

[18] Zakonot za dr`avjanstvo na Republika ^e{ka, koj stapi vo sila na 1 januari 1993, be{e na{iroko kritikuvan kako zakon koj gi otstranuva Romite od dr`avata. Vidi Commision on Security and Cooperation in Europe, "Ex Post Facto Problems of the Czech Citizenship Law", septemvri 1996; European Roma Rights Center, "Statement of the European Roma Rights Center on the Occasion of the Acceptance of the Czech Republic, Hungary and Poland into NATO", 10 juli 1997; European Roma Rights Center, "Letter to the Council of Europe", 6 avgust 1997; Human Rights Watch/ Helsinki, "Roma in the Czech Republic: Foreigners in Their Own Land", juni 1996; The Tolerance Foundation, "The Non-Czech Czechs", avgust 1995; The Tolerance Foundation, "Notes on the Czech Citizenship Law's Background", fevruari 1995; The Tolerance Foundation, "A Need for Change, The Czech Citizenship Law: An Analysis of 99 Individual Cases", noemvri 1994; The Tolerance Foundation, "Report on the Czech Citizenship Law: The Effect of the Citizenship Law on the Czech Republic's Roma Community", maj 1994; UNHCR, "Citizenship in the Context of the Dissolution in Czechoslovakia", septemvri 1996; UNHCR, "The Czech and Slovak Citizenship Laws and the Problem of Statelessness", fevruari 1996.

Nekoi posmatra~i komentiraa deka makedonskiot Zakon za dr`avjanstvo e izgotven so antialbanski, antimuslimanski ili, voop{to, intencii protiv malcinstvata. Vidi Human Rights Watch/ Helsinki, A Threat to "Stability": Human Rights Violation in Macedonia, juni 1996; International Helsinki Federation, 1997 Annual Report, Vienna: 1997.

[19] Porane{niot Specijalen izvestuva~ na Komisijata za ~ovekovi prava na ON za Porane{na Jugoslavija, komentiraj}i ja situacijata na dr`avite nasledni~ki na Jugoslavija, izjavi deka e "imperativ da se razlikuva zakonot za dr`avjanstvo na dr`ava koj se zanimava so imigracija vo normalni uslovi, kade {to liceto za koe se odnesuva mo`e da ne bide socijalno vrzano za dadenata teritorija, {to se sprotivstavuva na nova dr`ava, kade poreknuvaweto na dr`avjanstvo vrz osnova na etni~ko i nacionalno poteklo gi zasega onie koi prethodno bile dr`avjani na dr`avata prethodni~ka i imale pravo na `iveewe vo dadenata teritorija." UN Commision on Human Rights, "Situation of Human Rights in the Territory of the Former Yugoslavia: Fifth periodic report on the situation of human rights in the territory of the former Yugoslavia submitted by Mr Tadeusz Mazowiecki, Special Rapporteur of the Commision on Human Rights, pursuant to paragraph 32 of Commision Resolution 1993/7 of 23 February 1993," E/CN.4/1994/47, 17 noemvri 1993, str. 17.

[20] Principot e otelotvoren vo ^lenot 8(a) na Deklaracijata za posledicite od sukcesijata na dr`ava za dr`avjanstvoto na obi~niot gra|anin, formulirana od Evropskata komisija za demokratija preku pravoto, a doobjasneta vo Objasnitelniot izve{taj (vidi European Commision for Democracy through Law, "Explanatory Report on the Declaration on the Consequences of State Succesion for the Nationality of Natural Persons", usvoen na 28-miot plenaren sostanok, Venecija, 13-14 septemvri 1996, CDL-NAT(96)8rev). Vo ^lenot 8(a) se veli: "Vo site slu~ai na sukcesija na dr`ava, dr`avata nasledni~ka garantira dr`avjanstvo na site dr`avjani od dr`avata prethodni~ka koi trajno ostanuvaat na novosozdadenata teritorija." Spored ^lenot 8(b) na Deklaracijata, dr`avjanstvoto }e bide zagarantirano bez bilo kakva diskriminacija vrz osnova na etni~ko poteklo, boja, religija, jazik ili politi~ka orientacija.

[21] Vidi UN Commision on Human Rights, "Situation of Human Rights in the Territory of Former Yugoslavia: Fifth periodic report on the situation of human rights in the territory of the former Yugoslavia submitted by Mr Tadeusz Mazowiecki, Special Rapporetur of hte Commision on Human Rights, pursuant to paragraph 32 of Commision resolution 1993/7 of 23 February 1993", E/CN.4/1994/47, 17 noemvri 1993, str. 16.

[22] ^lenot 26 propi{uva: "Kako dr`avjanin na Republika Makedonija, vo smisla na ovoj zakon, se smeta liceto koe spred dosega{nite propisi imalo dr`avjanstvo na Republika Makedonija." [Zakon za dr`avjanstvoto na Republika Makedonija]

[23] ^len 26, Zakon za dr`avjanstvoto na Republika Makedonija.

[24] Vraboten vo oddelot na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, odgovoren za dodeluvawe dr`avjanstvo, koj zboruva{e za ECPR, pod uslov da ostane anonimen, ja nare~e procedurata, koja se upotrebuva{e vo prvata godina po usvojuvaweto na zakonot, "ednostavna procedura":

"Od 11 noemvri 1992 do 11 noemvri 1993 godina, postoe{e ednostavna procedura: s# {to treba{e da napravi liceto, koe ne se nao|a{e na listata na lica koi avtomatski mo`at da dobijat makedonsko dr`avjanstvo, be{e da popolni barawe vo koe izjavuva deka izbralo makedonsko dr`avjanstvo i dr`avjanstvoto na takvite lica im be{e odobreno. Tie ne moraa da ispolnuvaat nieden od uslovite. Na primer, vo toa vreme nema{e barawe za upotreba na makedonski jazik, nitu barawe za dobra zdravstvena sostojba. Poedinci treba{e da `iveat na ovoj prostor, no baraweto za petnaeset godini ne postoe{e." (Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so pripadnik na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti koj zboruva{e za ECPR pod uslov da ostane anonimen, Skopje, 18 avgust 1997).

Vo o~igleden napad na amnezija ili kako impuls na prikrienost, intervjuiraniot slu`benik ne go spomna uslovot za postojan izvor na sredstva naveden vo ^len 26 i o~igledno pogre{il vo vrska so uslovot za prestoj od petnaeset godini, koj sekako e del od ^lenot 26.

[25] Vidi go odgovorot na Porane{nata Jugoslovenska Republika Makedonija vo "European Bulletin of Nationality" DIR/JUR (97)4, str. 176.

[26] Uslovot za petnaeset godini postojano mesto na `iveewe e premnogu restriktiven spored evropskite standardi.Toa e to~no, duri i vo sporedba so drugi dr`avi nasledni~ki,od koi dobar del prifatija restriktivni zakoni za dr`avjanstvo. Uslovot za petnaeset godini vo Makedonija stoi vo silen kontrast so postavenite dve i pet godini vo Republika ^e{ka (pokratkiot period se odnesuva{e na prioritetni barateli, vedna{ po sukcesijata, koi bea porane{ni dr`avjani na razdelenata dr`ava, dodeka podolgiot period e baranoto vreme za normalna postapka za priroduvawe), tri i pet godini za Estonija i pet godini postojano mesto na `iveewe, kako eden od uslovite za dobivawe dr`avjanstvo vo Hrvatska. (Vidi European Commision for Democracy through Law, "Consequences of State Succesion for Nationality", izve{taj usvoen na 13-14 septemvri 1996 (CDL-NAT(96)9, str. 23, stav 81).

Indikacija za dvi`ewata vo evropskiot zakon, vo sferata na barawata za prestoj zaradi naturalizirawe, e dadena so ^len 6, stav 3 od novata Evropska konvencija za dr`avjanstvo, koj propi{uva deka, pri vostanovuvawe na uslovite za naturalizacija, dr`avnata strana ne treba da bara period na `iveewe koj nadminuva 10 godini pred da bide podneseno baraweto. Makedonija aktivno u~estvuva{e vo podgotvuvaweto na Konvencijata za dr`avjanstvo i potoa stana nejzin potpisnik na 6 noemvri 1997 (Makedonija seu{te ne ja ratifikuvala konvencijata). Makedonskite vlasti ve}e poka`aa volja da go skratat baraniot period na postojan prestoj od petnaeset na deset godini, so cel da se vklopat vo ^lenot 6(3) od Konvencijata (Vidi "Certain clarifications in respect to the regulation of the citizenship status in the Republic of Macedonia", dokument vo prilog na pismoto od makedonskiot ambasador vo SAD, Qubica Z. A~evska do g-din Majkl Hadavej, na~alnik na {tabot na Komisijata za bezbednost i sorabotka vo Evropa, Kongres na Soedinetite Amerikanski Dr`avi, 4 mart 1998, No. 022/011/98).

Sepak, ^lenot 6 od Evropskata konvencija za dr`avjanstvo gi vostanovuva pravilata za dobivawe dr`avjanstvo za imigranti vo normalni uslovi. Konzistentnosta so negovite minimalni standardi za vreme na `iveewe ne mo`e i ne treba da bide upotrebena kako argument za usvojuvawe i/ili odr`uvawe na restriktivni barawa za dr`avjanstvo vo kontekst na dr`avnata sukcesija. Pravoto na edna dr`ava da odobruva dr`avjanstvo treba da se sprovede vo soglasnost so vostanovenite principi vo ^len 18 od Konvencijata, spored koja "treba da se sogleda pod pretpostavkata na me|unarodnoto pravo deka, po pra{awata na dr`avjanstvo, naselenieto ja sledi promenata na suverenitetot nad teritorijata." (Vidi Explanatory Report to the European Convention on Nationality, stav 108).

Istata razlika pome|u normite za dr`avjanstvo koi se primenuvaat pri naturalizacija na imigranti i normite usvoeni vo kontekst na dr`avna sukcesija be{e izgotven od eksperti za dr`avjanstvo na Sovetot na Evropa, pri pregled na Zakonot za dr`avjanstvo na Republika ^e{ka: "Dobivaweto i gubeweto na dr`avjanstvo i statusot na stranci ne mo`e da se razgleduva spored istite kriteruimi i za dr`avna sukcesija i za slu~aj na obi~ni imigranti koi se naseluvaat vo edna dr`ava i eventualno baraat nejzino dr`avjanstvo." (Vidi "Report of the experts of the Council of Europe on the citizenship laws of the Czech Republic and Slovakia and their implementation and replies of the Goverments of the Czech Rpublic and Slovakia", Strasbourg, 2 april 1996, DIR/JUR/(96)4, stav 149). Spored toa, vetenoto eventualno reducirawe na baraweto za postojano `iveewe od petnaeset na dest godini, dokolku se slu~i, ne e dovolno.

Vo pismo adresirano do makedonskiot minister za nadvore{ni raboti, Stevo Crvenkovski, visokiot komesar za nacionalni malcinstva na OBSE, Maks van der [tul, prepora~a baraweto za postojano `iveewe da se namali na pet godini (Vidi pismo 3016/94/L, 16 noemvri 1994).

[27] Originalnata verzija na zakonot e pojasna vo izjavata deka protiv liceto ne treba vo momentot da se vodi postapka za krivi~ni dela. Barawata za dr`avjanstvo ne bi trebalo da bidat odbieni dokolku liceto porano bilo osuduvano.

[28] Zakon za dr`avjanstvo na Republika Makedonija.

[29] Spored barawata vo ~lenot 13(1) od Evropskata konvencija za dr`avjanstvo, previsokite tro{oci nametnati od makedonskite vlasti se "nerazumni" (Vo ~lenot 13(1) se veli: "Sekoja dr`avna strana treba da gi osigura tro{ocite za dobivawe, zadr`uvawe, gubewe, vra}awe ili potvrduvawe na dr`avjanstvoto i tie da bidat vo razumni granici."). Isto taka, se sozdava diskriminatorski efekt kaj siroma{nite barateli, pome|u koi sekoga{ ima Romi so ogled na nivnata nesigurna ekonomska situacija. U{te pove}e, otsustvoto na otstapki dejstvuva kako "pre~ka" za Romite, kako i za drugite barateli i ne e vo soglasnost so ~lenot 13(2) od Evropskata konvencija za dr`avjanstvo i so zaedni~kata praktika na drugite evropski dr`avi. Vo ~lenot 13(2) se veli: "Sekoja dr`ava treba da dade sigurnost deka tro{ocite za adminstrativen ili sudski pregled nema da bidat pre~ka za baratelite". Makedonija ja potpi{a Konvencijata na 6 noemvri 1997, no seu{te ne ja ratifikuvala.

[30] Makedonija pristapi kon MSGPP na 18 januari 1994, no e vrzana so nejzinite odredbi od 2 juni 1970 godina, koga Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija ja ratifikuva{e spogodbata.

[31] Diploma od makedonskite u~ili{ta e dovolna za ispolnuvawe na uslovot za jazik. Za lica bez vakva diploma se odr`uvaat usni ispiti tri pati mese~no.

[32] Intervju na Evropskiot Centar za pravata na Romite so 40-godi{nata Vezira Sani, Kumanovo, 9 avgust 1997.

[33] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so 36-godi{nata Zijavere Mustafovska, Kumanovo, 9 avgust 1997.

[34] Vidi Human Rights Watch/Helsinki, A Threat to "Stability": Human Rights Violations in Macedonia, New York: Human Rights Watch, 1996, str. 58, 72.

[35] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so 20-godi{niot S.A., Kumanovo, 11 avgust 1997.

[36] "Certain clarifications in respect to the regulation of the citizenship status in the Republic of Macedonia", dokument vo prilog na pismoto na makedonskiot ambasador vo SAD, Qubica Z. A~evska, do g-din Majkl Hadavej, na~alnik na {tabot na Komisijata za bezbednost i sorabotka na Evropa, Kongres na SAD, 4 mart 1998, No. 022/011/98.

[37] Vidi "Third periodic reports of States parties due in 1996: The Former Yugoslav Repiblic of Macedonia. 13/03/97. CERD/C/270/add.2. ("State Party Report")", stav 57.

[38] Vidi stav 1 od "Certain clarifications in respect to the regulation of the citizenship status in the Republic of Macedonia", dokument vo prilog na pismoto na makedonskiot ambasador vo SAD, Qubica Z. A~evska, do g-din Majkl Hadavej, na~alnik na {tabot na Komisijata za bezbednost i sorabotka na Evropa, Kongres na SAD, 4 mart 1998, No. 022/011/98.

[39] Vidi osobeno Fraser, Angus, The Gypsies, Oxford: Blackwell, 1992, str. 10-44.

[40] Vidi Marushiakova, Elena and Vesselin Popov, Ciganite na B†lgariÔ. Problemi na multikulturalnata muzeŸna ekspoziciÔ / The Gypsies of Bulgaria. Problems of the Multicutural Museum Exhibition., Club 90 Publishers, Sofia: 1995, str. 6.

[41] Vidi Banac, Ivo, The National Question in Yugoslavia: Origins, History and Politics, Ithaca, NY: Cornell University Press, 1984, str. 307-327.

[42] Vidi Jonuz, Sefedin, "Memory Needs a Place", Roma Rights, leto 1997, str. 33-35; Kenrick, Donald and Grattan Puxon, Sinti und Roma: die Vernictung eines Volkes im NS-Staat, Göttingen: Gesellshaft für bedrohte Völker, 1981, str. 91-92.

[43] Yverstvata bea koristeni za propaganda po vojnata koga, prvo Jugoslavija, a potoa i Albanija go napu{tija tvrdokornoto sojuzni{tvo so Sovetskiot Sojuz. Albanskata istoriografija gi za~uvala podatocite za antialbanskite masakri, dodeka albanskoto sojuzni{tvo so silite na Oskata im be{e prepu{teno na oficijalnite jugoslovenski povoeni istori~ari.

[44] Vidi Vukanović, T.P., "The Gypsy Population in Yugoslavia", Journal of The Gypsy Lore Society, Vol. XLII. Nos. 1-2, januar - april 1963, str.10-26.

[45] Od turskite zborovi "yer", {to zna~i "mesto" i "yerli" {to zna~i "lokalen, naselen".

[46] Vo patuva~kiot izve{taj od triesetite godini, od patuvaweto na Rebeka Vest po Jugoslavija, nare~en Crnoto jagne i siviot sokol, neromite objasnuvaat deka "baruxiite" se nare~eni taka bidej}i sobirale {alitra za otomanskata vojska. Vidi West, Rebecca, Black Lamb and Grey Falcon: A Journey through Yugoslavia, New York: Penguin Books, 1994, str. 657.

[47] Vidi Fennesz-Juhasz, Christiane, "Me ka-dzav ko gurbeti... Klage und Abschiedslieder mazedonischer Roma-Migranten" in Hemetek, Ursula and Emil H. Lubej eds., Echo der Vielfalt: Traditionelle Musik von Minderbeiten / etnischen Gruppen, Vienna: Böhlau Verlag, 1996, str. 255-268.

[48] Mo`ebi najza~uduva~kiot aspekt vo vrska so pra{aweto za Romskiot identitet vo Makedonija be{e pojavata vo 1991, koga 3307 lu|e od gradovite Ohrid i Struga vo Jugozapadna Makedonija vo popisot se izjasnija kako "Egip}ani". "Egip}anite" so koi Evropskiot centar za pravata na Romite ima{e sredba vo Ohrid, za ECPR izjavija deka tie ne zboruvaat romski, tuku samo albanski, pa ne mo`e{e da stane zbor za toa deka tie se Romi. G-din Petrit Umer, koj izjavi deka e Rom i pokraj zabele{kite na svojata `ena deka se"Egip}ani", za ECPR ka`a: "Jas bev Rom, no potoa otidovme vo Germanija kade {to site bevme Jugosloveni. No, vo 1996 godina me deportiraa od Germanija i koga se vrativme tuka, eden ~ovek dojde pred na{ata vrata so lista i ni ka`a da se zapi{eme kako "Egip}ani". Mu rekov: "Ne me interesira {to pi{uvate na toa par~e hartija. Jas sum Rom." Jas mislam deka treba pak da staneme Romi, bidej}i vo Makedonija ima pove}e Romi otkolku "Egip}ani". Ako `iveev vo Skopje, }e bev Rom." (Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so 40-godi{niot Petrit Umer, Ohrid, avgust 1997). Lokalnoto neromsko i neegipetsko naselenie gi vika ovie lu|e "Giptari", "E|upci" ili "\upci". Za makedonskiot naziv "Egip}ani" vidi Duijzings, Ger, "The Making of Egyptians in Kosovo and Macedonia", in Govers, Cora and Vermeulen, Hans eds., "The Politics of Ethnic Consciousness, London: Macmillan, 1997, str.194-222: European Roma Rights Center, No Record of the Case: Roma in Albania, juni 1997, str. 8-13; Poulton, Hugh, Who are the Macedonians? London: C. Hurst and Co., 1995; Reemstma, Katrin Roma in Mazedonien, Göttingen: Gesellschaft für bedrohte Völker, 1995. Spored Duijzings "Za Kosovo s# uka`uva na toa deka "Egip}anite" gi popolnuvaat svoite redovi od A{kali [...], termin koj najgolem del od albanskite Cigani go upotrebuvaat za sebe. Odredbata "Egip}ani" e nova pome|u niv." (str. 205). Duijzings tvrdi deka "Egip}anite", prethodno, vo povoenite popisi vo Jugoslavija, se deklarirale kako Albanci no, so narasnatite etni~ki tenzii vo devedesettite, pobaraa da se distanciraat od Albancite so prifa}awe na "Egipetskiot" identitet. Razli~no gledi{te zazemaat Elena Marushiakova i Vesselin Popov koi sporat deka idejata za egipetskoto poteklo na \upcite treba da se bara na drugo mesto i osobeno e neprifatliva na Balkanot. (Vidi Marushiakova, Elena and Vesselin Popov, Studii Romani, Volume I, Sofia: Club '90 Publishers, 1994, str.44-45; Marushiakova, Elena and Vesselin Popov, Studii Romani, Volume II, Sofia: Club '90 Publishers, 1995, str.36-45).

Pokraj "Egip}anite", "Krcite" (hristijani) od isto~na i centralna Makedonija ostanatite gi smetaat za Romi, no tie samite ne se smetaat za Romi i ~esto drugite Romi ne gi prifa}aat kako Romi.

[49] Albancite delumno go bojkotiraa popisot vo 1991 i vonredniot popis vo 1994 godina. Spored popisot vo 1994 godina, koj be{e finansiran, nadgleduvan i podocna odobren od strana na Evropskata Komisija i Sovetot na Evropa, vo Makedonija ima 441.104 Albanci, koi pravat 22,7% od naselenieto. Albanski izvori prodol`uvaat da sporat za ovaa brojka i tvrdat deka so~inuvaat 35% do 48% od naselenieto. Vidi Minority Rights Group International, The Southern Balkans, 1994, str. 26 i, zaradi sporedba, brojkite izdadeni od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Republika Makedonija.

[50] Vidi International Helsinki Federation for Human Rights (IHF) and the Helsinki Commitee for Human Rights of the Republic of Macedonia (MHC), "Macedonia: Police Brutality During Events in Tetovo and Gostivar", Skopje and Vienna, 1 avgust 1997, and Human Rights Watch/ Helsinki: "Police Violence in Macedonia: Official Thumbs Up", New York: Human Rights Watch, april 1998.

[51] Albanskiot univerzitet vo tetovskoto predgradie Mala Re~ica predizvika me|unarodno vnimanie koga, za vreme na negovata ceremonija na otvorawe, na 17 fevruari 1995 godina, makedonskata policija po predizvikanite neredi se sudri so Albancite, pri {to zagina eden Albanec. Vidi Human Rights Watch/ Helsinki, A Threat to "Stability": Human Rights Violations in Macedonia, New York: Human Rights Watch, juni 1996.

[52] Albancite bea naselenie omrazeno od mnogumina vo porane{na Jugoslavija. Kako neslovensko naselenie tie bea smetani za "kolonisti" na srpskoto najceneto par~e teritorija - Kosovo, iako nivnoto prisustvo i tamu i vo Makedonija e staro so vekovi. Imalo povremeni povici za nivno proteruvawe (vidi na primer, ^uprilovi¢ Vaso, "Iseqavawe Arnauta", Predavawe odr`ano u Srpskom kulturnom klubu od dr. Vase ^uprilovi¢a, 7. o`ujka 1937. god., reizdadeno vo Hrvatska domovina 3, 4, 5, 6, 1993). Nezadovolstvoto pome|u Albancite vo Jugoslavija i represijata protiv niv porasna za vreme na osumdesetite godini. Mnogumina vo neinterveniraweto na Slobodan Milo{evi} na stranata na policijata i vodstvoto na Komunisti~kata Partija na Kosovo (glavno sostavena od Albanci), so cel da gi smiri srpskite nacionalisti~ki masi na Kosovo vo 1987 godina, gledaat prv otvoren poteg kon povtornoto vklu~uvawe na nacionalizmot vo jugoslovenskata politika, gambit koj ja pokrenuva verigata nastani, koi vo posledno vreme vo tekot na devedesetite, dovedoa do otcepuvawa i vojni. Albanskata frustracija go dostigna svojot vrv vo 1989, koga Sobranieto na Srbija gi ukina odredbite od Ustavot od 1974 godina, koi na Kosovo mu davaa status na "avtonomna pokraina" na Srbija (vidi osobeno Silber, Laura and Little, Allan, Yugoslavia: Death of a Nation, New York: TV Books, Inc., 1995, str. 37-81). Makedonskata nezavisnost fundamentalno ja promeni vrskata na etni~kite Makedonci i makedonskata dr`ava so albanskoto malcinstvo. Suverenata dominacija {to Makedonija ja u`iva{e vo dr`avata na Ju`nite Sloveni be{e neodr`iva vo novata dr`ava na mal narod, kade {to najmalku sekoj petti e Albanec. Vo januari 1992, Albancite vo Makedonija odr`aa referendum i nadmo}no izglasaa "politi~ka i teritorijalna avtonomija na Albancite vo Makedonija" i vostanovuvawe nivna nova dr`ava, koja treba da bide nare~ena "Republika Ilirida" (vidi Danforth, Loring M., The Macedonian Conflict: Ethnic Nationalism in a Transitional World, Princeton: Princeton University Press, 1995, osobeno str. 142-153). Odnosite pome|u dr`avata, pogolemoto etni~ko makedonsko naselenie i etni~kite Albanci pak se vlo{ija so intenziviraweto na kosovskata kriza vo prvata polovina na 1998.

[53] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so 21-godi{niot O.R., Tetovo, 10 avgust 1997.

[54] "Mamelucite" bile slugi kaj egipetskata voena klasa. Vo muslimanskite dr`avi ovoj termin op{to se upotrebuva i za robovi.

[55] Intervju na Evropskiot centar za pravata na romite 42-godi{niot F.A., Tetovo, 17 avgust 1997.

[56] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so 23-godi{niot S.I., Ko~ani, 14 avgust 1997. "Gaxe" e romski zbor koj se upotrebuva za neromi.

[57] VMRO-DPMNE (Vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija - Demokratska partija za makedonsko nacionalno edinstvo) e glavna nacionalisti~ka partija vo Makedonija i e nare~ena spored antiotomanska, a podocna i antijugoslovenska revolucionerna grupa, od krajot na 19-tiot i po~etokot na 20-tiot vek. Vo jugoslovenskite izbori, vo 1990 godina, bea najpopularna partija, no ne formiraa vlada. Na 16 fevruari 1993 godina, pratenikot na VMRO-DOMNE, Tomislav Stojanovski se po`ali vo makedonskiot parlament za "dr`avata koja ja gradime so Cigani." Vidi Reemstma, Katrin, Roma in Mazedonien, Göttingen: Gesellshaft für bedrohte Völker, maj 1995, str.25.

[58] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so 24-godi{niot Faik Demirov, Tetovo, 10 avgust 1997.

[59] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so 19-godi{niot Erzan Mustafov, [tip, 15 avgust 1997.

[60] Ustav na Republika Makedonija, Skopje, 17 noemvri 1991, vo Sovetot na Evropa: The Rebirth of Democracy: Twelve Constitutions of Central and Eastern Europe, Strasbourg: Council of Europe Press, 1995, str. 373.

[61] Intervju na Evropskiot Centar za pravata na Romite so 17-godi{niot I.A. [tip, 15 avgust 1997.

[62] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so 17-godi{niot S.N., [tip, 15 avgust 1997 godina.

[63] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so 17-godi{niot S.N., [tip, 15 avgust 1997 godina.

[64] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so 20-godi{niot E.R., [tip, 15 avgust 1997 godina.

[65] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so 20-godi{niot E.R., [tip, 15 avgust 1997 godina.

[66] Uli~nite tepa~ki se sudat spored Zakonot za povreda na javniot red i mir od 1984 godina. Relevantnite ~lenovi glasat: "^len 4: Koj na javno mesto so karawe, vikawe ili nepristojno odnesuvawe go naru{uva javniot red i mir, }e se kazni so pari~na kazna od [...] ili so kazna zatvor do 30 dena. ^len 10: (1) Koj na javno mesto so maltretirawe na drug ili so vr{ewe prisilba sprema drug, predizvikuva negoduvawe na gra|anite ili ja zagrozuva nivnata bezbednost, }e se kazni so pari~na kazna od [...] ili so kazna zatvor do 30 dena. (2) Koj vo vr{eweto na prekr{okot od stav 1 na ovoj ~len projavi posebna bezobzirnost, upornost ili drskost, }e se kazni so kazna zatvor od 30 do 60 dena. ^len 11: (1) Koj na javno mesto u~estvuva, predizvikuva ili pottiknuva drug na tepa~ka }e se kazni so pari~na kazna od [...] ili so kazna zatvor do 30 dena. (2) Koj vo vr{eweto na prekr{okot od stav 1 na ovoj ~len projavi posebna surovost }e se kazni so kazna zatvor od 30 do 60 dena. U~estvuvaweto vo tepa~ka so namera da se uka`e pomo{ ili za{tita na napadnato lice, ili da se spre~i istata ne se smeta za u~estvuvawe vo tepa~ka vo smisla na stav na ovoj ~len. ^len 12: Koj na javno mesto fizi~ki napadne drugo lice, }e se kazni so kazna zatvor od 30 do 60 dena." Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, broj 8, Godina XL, 14 mart 1984.

[67] Doma{ni i me|unarodni organizacii zabale`ale deka policiskata brutalnost e rasprostraneta nasekade vo Makedonija, bez ogled na etni~koto poteklo. Vidi na primer, Human Rights Watch / Helsinki, april 1998.

[68] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so Nexad Ibraimov, Ko~ani, 14 avgust 1997 godina.

[69] Makedonija se pridru`i na me|unarodnoto embargo protiv Srbija. Re~isi 80% od makedonskata trgovija pred raspadot be{e so ostanatite jugoslovenski republiki.

[70] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so 35-godi{niot I.A., Prilep, 15 avgust 1997 godina.

[71] Podatoci za nevrabotenost nabaveni od Ministerstvoto za trud i socijalna politika; vidi, isto taka, Foreign Ministry of the Republic of Macedonia, "The Situation of the Roma in the Republic of Macedonia", neizdadeno, no podeleno od Ministerstvoto, str. 2-4, kako i dopolnitelni podatoci podeleni od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti koi se odnesuvaat na kone~nite rezultati od popisot vo 1994 godina.

[72] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so 19-godi{niot [enaj Osmanov, [tip, 16 avgust 1997 godina.

[73] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so Xevat Bekte{ovski, Kumanovo, 9 avgust 1997 godina.

[74] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so Xevat Bekte{ovski, Kumanovo, 9 avgust 1997 godina.

[75] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so Serdar Asanov, Ko~ani, 15 avgust 1997 godina.

[76] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so 33-godi{niot A.H., Gostivar, 17 avgust 1997 godina.

[77] Prvite privatni kafuliwa vo Makedonija bea otvoreni vo ranite osumdeseti godini. Unapreduvaweto na maloto stopanstvo be{e centralna programa na vladata na Ante Markovi} koja se obide {iroko da gi liberalizira ekonomskite reformi vo Jugoslavija vo periodot od 1989 do 1991 godina, Vidi Woodward, Susan L., Balkan Tragedy: Chaos and Dissolution After the Cold War, Washington D.C.: The Brookings Institute, 1995. Iako golem del od nezakonskata uli~na trgovija opfa}a doma{na ili polovna stoka, postoi {iroko rasprostraneto veruvawe deka site uli~ni trgovci rabotat so {vercuvana stoka, na toj na~in potkopuvaj}i gi lokalnite stopanstva i industrii.

[78] "Odlukata za zabrana na proda`ba na oddelni proizvodi na pazarot na malo" glasi: "Se zabranuva na pazarot na koj se vr{i promet na malo na zemjodelsko-prehranbeni proizvodi da se vr{i proda`ba na: meso i suvomesni proizvodi; konditorski proizvodi; bezalkoholni pijaloci; delovi i pribor za motorni vozila i motorni masla; elektrotehni~ki i elektronski aparati, radio i TV aparati, ma{ini, delovi i pribor, rasvetni tela; gotovi lekovi, medicinski i farmacevtski surovini, proizvodi i preparati, medicinski i laboratoriski aparati i instrumenti, oprema, delovi, pribor i potro{ni materijali od site vidovi, osven lekoviti bilki – site vidovi; hemiski proizvodi, boi, lakovi i pribor, sapuni za perewe i drugi sredstva za higiena, detergenti, tutun i prerabotka od tutun." Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, Broj 53, Godina XLIX, 26 avgust 1993 godina.

[79] ^len 6 od Zakonot za trgovija glasi: "Na pazarite kade se izveduva proda`ba na golemo, mo`at da se prodavaat samo zemjodelski proizvodi. Na pazarite kade se izveduva proda`ba na malo, dozvolena e proda`bata samo na zemjodelski proizvodi, mleko i mle~ni proizvodi, riba i `ivina, lekoviti bilki, cve}e, galanterija i bi`uterija od razli~en vid, med i proizvodi od glina. [...] Na posebno organizirani pazari koi se odr`uvaat edna{ nedelno, se dozvoluva proda`ba na malo na motorni vozila i stari rezervni delovi za avtomobili. Proda`bata na krupni doma{ni `ivotni se vr{i na posebno organizirani pazari. Za proda`ba na antikviteti, edna{ nedelno mo`e da se organiziraat posebni pazari, {to }e bide posebno odredeno od lokalnite organi na vlasta. Zakonot stapuva vo sila osum dena po izdavaweto vo slu`beno glasilo."Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, (broj 08-1626/1) Broj 23, str. 523-529, 27 april, 1995 godina.

[80] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so Kristijan Polenak, Skopje, 14 avgust 1997 godina.

[81] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so Moadin [aitovski, Kumanovo, 11 avgust 1997 godina.

[82] Povredite na Zakonot za trgovija pretstavuvaat prekr{oci i spored toa, se vo nadle`nost na administrativnite sudovi. Sepak, policijata mo`e da podnese obvinenija za {verc ako stokata e stranska i nema zakonski dokumenti za uvoz. Ova e krivi~no delo spored ~len 278 od makedonskiot Kaznen zakonik.

[83] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so 26-godi{niot M.N., Tetovo, 11 avgust 1997 godina.

[84] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so 16-godi{niot Serdar Asanov, Ko~ani, 14 avgust 1997 godina.

[85] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so [ukri Mustafov, Ko~ani, 14 avgust 1997 godina.

[86] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so 26-godi{niot M.N., Tetovo, 11 avgust 1997 godina.

[87] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so 20-godi{niot Orhan Seladin, Gostivar, 17 avgust 1997 godina.

[88] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so 17-godi{niot A.M., Skopje, 12 avgust 1997 godina.

[89] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so Sebastijan Sebadin, Gostivar, 17 avgust 1997 godina.

[90] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so eden policaec koj odbi da se pretstavi i zboruva{e neoficijalno, Tetovo, 17 avgust 1997 godina.

[91] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so 20-godi{niot I.H., Skopje, 21 avgust 1997 godina.

[92] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so 16-godi{niot Serdar Asanov, Ko~ani, 14 avgust 1997 godina.

[93] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so 16-godi{niot Serdar Asanov, Ko~ani, 14 avgust 1997 godina.

[94] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so 33-godi{niot A.H., Gostivar, 17 avgust 1997 godina.

[95] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so 11-godi{niot Jukse Mehmed, Skopje, 12 avgust 1997 godina.

[96] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so 25-godi{niot Birsan Mehmed, Skopje, 12 avgust 1997 godina.

[97] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so 15-godi{niot Suared Mehmed, Skopje, 12 avgust 1997 godina.

[98] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so 11-godi{niot Jukse Mehmed, Skopje, 12 avgust 1997 godina.

[99] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so Pomo{nik ministerot za vnatre{ni raboti, D-r Zoran Veru{evski, Skopje, 19 avgust 1997 godina.

[100] Vidi UN Basic Principles on the Use of Force and Firearms by Law Enforcement Officials (7 septemvri 1990).

[101] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so Demir Sulejmanov, [tip, 15 mart 1998 godina.

[102] Intervju na Zdru`enie na pravata na Romite so Peru{an Ja{arov, [tip, 22 april 1998 godina.

[103] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so 18-godi{niot R.I., Ko~ani, 14 avgust 1997 godina.

[104] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so policaecot M.L., Ko~ani, 14 avgust 1997 godina.

[105] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so 14-godi{niot M.D., Ohrid, 21 avgust 1997 godina.

[106] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so 23-godi{niot S.I., Ko~ani, 14 avgust 1997 godina.

[107] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so 17-godi{niot A.D., Skopje, 12 avgust 1997 godina.

[108] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so Pomo{nik ministerot za vnatre{ni raboti, D-r Zoran Veru{evski, Skopje, 18 avgust 1997 godina.

[109] Vidi Human Rights Watch, april 1998.

[110] Po nemirite vo Gostivar pome|u etni~kite Albanci i policijata, na 9 juli 1997 godina, Premierot Crvenkovski gi poseti policiskite edinici vo Gostivar na 10 juli i im dade znak na odobruvawe na nacionalnata televizija. Drugite ~lenovi na parlamentot i na vladata gi poddr`aa akciite na policijata, koi navodno , otkako policijata }e vovede red, vklu~uvaa i nasilstvo protiv privedenite i onesposobenite poedinci. Vidi Human Rights Watch, april 1998.

[111] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so 20-godi{niot Emil [abanov, Ko~ani, 14 avgust 1997 godina.

[112] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so Sadkija Be}iri, Gostivar, 18 avgust 1997 godina.

[113] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so Nurima Osmani, Tetovo, 10 avgust 1997 godina.

[114] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so g-din I.A., Tetovo, 10 avgust 1997 godina.

[115] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so Ibrahim Bajaziti, Gostivar, 18 avgust 1997 godina.

[116] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so op{tinska slu`beni~ka koja zboruva{e za ECPR pod uslov da ostane anonimna, Gostivar, 18 avgust 1997 godina. Zakonskata regulativa koja se primenuva se temeli na Amandmanite 57 i 80 od Ustavot na Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija i Zakonot za organite na upravata, Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, Br. 40/90, 1990 godina.

[117] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so g-|a A.M., Skopje, 21 avgust 1997 godina.

[118] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so Ajdin Demirov, Tetovo, 11 avgust 1997 godina.

[119] Vidi Reemstma, str. 23.

[120] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so Du{ko Stojanov, [tip, 29 avgust 1997 godina.

[121] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so Biljana Kuku{eva, [tip, 29 avgust 1997 godina.

[122] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so Melana Mehmedova, [tip, 15 avgust 1997 godina.

[123] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so Melana Mehmedova, [tip, 15 avgust 1997 godina.

[124] Spored Zakonot za teritorijalna podelba na Republika Makedonija i odreduvaweto na edinicite na lokalnata vlast, Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, 14 septemvri, Broj 49, 1996, Makedonija se deli na 123 op{tini, a sekoja od niv soodvetno se deli na naseleni mesta.

[125] Tret periodi~en izve{taj za dr`avni dava~ki vo 1996: Republika Makedonija. 13/03/97. CERD/C/270/Add.2. (State Party Report), stav 76.

[126] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so Isinad Sali, Kumanovo, 9 avgust 1997 godina.

[127] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so Petrit Umer, Ohrid, 9 avgust 1997 godina.

[128] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so g-din Fait Kamberovski, pretsedatel na Demokratskata partija za celosna emancipacija na Romite vo Makedonija, Kumanovo, 11 avgust 1997 godina.

[129] Vidi Reemstma, str.19.

[130] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so g-din Fait Kamberovski, pretsedatel na Demokratskata partija za celosna emancipacija na Romite vo Makednija, Kumanovo, 11 avgust 1997 godina.

[131] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so g-din Amdi Bajram, Skopje, 10 avgust 1997 godina. ^lenot 7 od Zakonot za politi~kite partii, koj stapi vo sila vo avgust 1994 godina, glasi: "Politi~ka partija mo`at da osnovaat najmalku 500 polnoleten gra|anin – dr`avjani na Republika Makedonija, so postojano `iveali{te vo Republika Makedonija. Politi~kata partija e dol`na 15 dena pred istekot na sekoja godina da dostavuva pismen dokaz do Okru`niot sud vo Skopje so koj }e se utvrdi deka brojot na osnova~ite ne e namalen. ^len na politi~ka partija mo`e da bide sekoj punoleten gra|anin – dr`avjanin na Republika Makedonija koj }e dade izjava za dobrovolno ~lenstvo vo politi~kata partija." Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, Br. 41, Godina L, avgust 1994.

[132] Sojuzot za Makedonija be{e koalicija sostavena od Socijaldemokratskiot sojuz na Makedonija (naslednik na Komunisti~kata partija), Liberalnata partija i Socijalisti~kata partija, koj se oformi za parlamentarnite izbori vo 1994 godina. Tie bea poddr`ani od Pretsedatelot Kiro Gligorov, dobija mnozinstvo na tie izbori i ottoga{ vladeat, ponekoga{ vo kombinacija so drugi partii.

[133] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so g-din Fait Kamberovski, pretsedatel na Demokratskata partija za celosna emancipacija na Romite vo Makednija, Kumanovo, 11 avgust 1997 godina.

[134] "Third Periodic State Report Submitted by the Former Yugoslav Republic of Macedonia to the UN Commitee on the Elimination of All Forms of Racial Discrimination", CERD/C/270/Add.2 from 13/3/97, stav 17.

[135] "Third Periodic State Report Submitted by the Former Yugoslav Republic of Macedonia to the UN Committee on the Elimination of All Forms of Racial Discrimination", CERD/C/270/Add.2 from 13/3/97, stav 19.

[136] "Concluding observations of the Committee on the Elimination of Racial Discrimination: The Former Yugoslav Republic of Macedonia. 15/10/97. CERD/c/304/Add.38.", to~ka 10.

[137] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so Ramadan Pini, Gostivar, 21 avgust 1997 godina.

[138] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so 12-godi{niot Ajmir Demirov, Vinica, 15 avgust 1997 godina.

[139] So ~lenot 48 od Ustavot na Republika Makedonija se ovozmo`uvaat kulturni prava na malcinstvata: "(1) Pripadnicite na nacionalnostite imaat pravo slobodno da go izrazuvaat, neguvaat i razvivaat svojot identitet i nacionalnite osobenosti. (2) Republikata ja garantira za{titata na etni~kiot, kulturniot, jazi~niot i verskiot identitet na nacionalnostite. (3) Pripadnicite na nacionalnostite imaat prava da osnovaat kulturni i umetni~ki institucii, nau~ni i drugi zdru`enija, zaradi izrazuvawe, neguvawe i razvivawe na svojot identitet. (4) Pripadnicite na nacionalnostite imaat pravo na nastava na svojot jazik vo osnovnoto i srednoto obrazovanie na na~in utvrden so zakon. Vo u~ili{tata vo koi obrazovanieto se dobiva na jazikot na nacionalnosta se izu~uva i makedonskiot jazik.." Makedonija e potpisnik, no ne go ratifikuvala Evropskiot dogovor za regionalni i jazici na malcinstvata. Makedonija ja ratifikuva{e i Ramkovnata konvencija za za{tita na nacionalnite malcinstva, koja stapi vo sila na 1 fevruari 1998 godina.

[140] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so g-din Zoran Todorov, portparol na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, Skopje, 21 avgust 1997 godina.

[141] Poplakite koi se odnesuvaat na diskriminacijata mo`e da se podnesat na sud, do Ustavniot sud (vo slu~ai na diskriminatorsko pravosudstvo), ili do specijalna istra`na komisija na vladata. Spored g-|a Naj~evska, sepak, "Najoglem del od advokatite ne znaat i ne prepoznavaat slu~aj na povreda na ~ove~kite prava, nitu slu~aj na diskriminacija." Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so Mirjana Naj~evska, Skopje, 19 avgust 1997 godina.

[142] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so Nexad Ibraimov, Ko~ani, 14 avgust 1997 godina.

[143] Op{to za dogovorite za germanska deportacija, vidi Heinhold, Hubert, "Rückname und Schubabkommen", in Handbuch der Asylarbeit, von Loeper, Dankwart und von Loeper, Angelika, eds., Karlsruhe, 1997, str.15.

[144] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so 18-godi{niot [enaj Osmanov, [tip, 16 avgust 1997 godina.

[145] Intervju na Evropskiot centar za pravata na Romite so 21-godi{niot O.R., Tetovo, 10 avgust 1997 godina.

1. VOVED

2. GERMANIJA I

3. ROMITE OSTAVENI BEZ DR@AVA SO ZAKONOT ZA

DR@AVJANSTVO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

3.1. Edna godina za ednostavnata procedura

3.2. Stranci

3.3 Bez dr`ava

4. PORAST NA ETNI^KITE TENZII

5. "VIE CIGANITE NE ZNAETE KAKO ISPRAVNO

DA @IVEETE": POLICISKO I PRAVNO

MALTRETIRAWE NA ROMITE VO MAKEDONIJA

5.1 Policisko maltretirawe na Romite vo Makedonija

5.1.1. Policiskoto maltretirawe na Romite vo kontekst na

Zakonot za trgovijata od 1995 godina

5.1.2. Kaznuvawe od policijata po "na svoja raka"

5.2. Minimizirawe na zna~eweto na ispadite na omraza protiv Romite

6. NESIGUREN TEREN: MALTRETIRAWE NA

ROMITE OD STRANA NA OP[TINSKITE VLASTI

6.1. Uni{tuvawe na imotot, nenadomestuvawe na

uni{teniot imot i zakana od proteruvawe

6.2. Diskriminatorsko sproveduvawe na

grade`nite ograni~uvawa

6.3. Neobezbeduvawe infrastruktura

6.4. Diskriminatorsko dodeluvawe na socijalna pomo{

7. POVREDA NA POLITI^KITE PRAVA NA

ROMITE VO MAKEDONIJA

8. OBRAZOVANIE: IZGUBENA GENERACIJA

NA ROMSKATA MLADINA

9. OGRANI^UVAWE NA USLUGITE NA ROMITE

NA JAVNITE MESTA

10. ZAKLU^OK: GERMANIJA II

11. PRAVEDNO RE[ENIE: PREPORAKI OD

EVROPSKIOT CENTAR ZA PRAVATA NA ROMITE

DO VLADATA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

12. LITERATURA

13. PRILOG

VO NEKOI BALKANSKI DR@AVI

14. O RAPORTO PO MANUSHENGO SHAIPE

E RROMENGO ANDAI MAKEDONIA

	Ungarci	Romi	Germanci	Evrei*	Rusi	Bugari
Simpatii	25	4	66	40	24	41
Neutralno	12	7	14	19	19	20
Averzija	56	84	13	31	47	23
Bez stav	7	5	7	11	10	15

	Grci	Romi	Vlasi	Makedonci	Bugari	Srbi
Simpatii	24	6	15	13	22	7
Neutralno	15	19	29	20	22	3
Averzija	59	73	52	58	47	86
Bez stav	1	1	5	8	9	4

	Albanci	Romi	Turci	Vlasi	Bugari	Srbi	Evrei
Simpatii	3	12	12	22	4	25	7
Neutralno	8	28	23	32	15	25	20
Averzija	87	59	62	44	78	47	60
Bez stav	2	0	1	1	1	0	12

	Sloveni	Romi	Evrei	Muslimani	Albanci
Simpatii	16	20	15	11	8
Neutralno	27	21	21	16	13
Averzija	38	55	57	62	75
Bez stav	18	4	7	11	4

	Turci	Romi	Bugarski muslimani	Evrei	Romanci	Rusi
Simpatii	23	12	22	24	24	45
Neutralno	47	31	42	34	34	32
Averzija	23	51	15	6	5	5
Bez stav	7	6	21	36	37	18