DRŽAVA IN VERSKE SKUPNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI

1. Uvod

Urejanje odnosa med državo in verskimi skupnostmi v Evropi in svetu ne pozna enotnega obrazca. Modeli se ob upoštevanju osnovnih človekovih pravic razlikujejo predvsem zaradi zgodovine in kulturnega okolja vsake države posebej.

Slovenija se je po osamosvojitvi z demokratično ustavo odločila za ločitev države in verskih skupnosti, za svobodo veroizpovedi ter enakopravnost vseh verskih skupnosti.

Kot prioritetno nalogo na tem področju razumemo vgraditev ustavnih načel v vsakdanje življenje ter krepitev kulture strpnosti in dialoga v slovenski družbi.

2. Pravni viri in pojasnitev ključnih terminov

Človekovo pravico do svobode veroizpovedi v Republiki Sloveniji urejata ustava in zakon.

Pravice posameznika do svobode veroizpovedi so v Ustavi razumljene v okviru kategorije svobode vesti, kolektivno pravico pa uresničujejo verske skupnosti. Te so v svojem delovanju svobodne, ločene od države in enakopravne. Verske skupnosti so pravne osebe zasebnega prava, če svojo ustanovitev, v skladu z Zakonom o pravnem položaju verskih skupnosti iz leta 1976, prijavijo Uradu Vlade RS za verske skupnosti.

Ločitev države in verskih skupnosti razumemo v smislu svobodnega delovanja in avtonomnosti verskih skupnosti v sklopu veljavnega pravnega reda ter sodelovanja z državo na tistih področjih, kjer je za to najti interes obeh strani. Enakopravnost pojmujemo kot zagotavljanje enakih pravnih možnosti vsem verskim skupnostim.

Vlada RS je v letu 1998 Državnemu zboru posredovala predlog novega Zakona o verskih skupnostih. Ta kot bistveni novosti predvideva postopek registracije verskih skupnosti in opredelitev le-teh kot nepridobitnih združenj.

Vlada RS je v letu 1999 s Škofovsko konferenco Rimskokatoliške cerkve v Republiki Sloveniji podpisala Soglasje o pravnem položaju Rimskokatoliške cerkve v RS.

Vlada RS je v letu 2000 z Evangeličansko cerkvijo AV v Republiki Sloveniji podpisala sporazum o pravnem položaju. Za sklenitev sporazumov z Vlado RS so izrazile interes tudi druge verske skupnosti.

Vlada RS je v letu 2000 podpisala s Slovensko škofovsko konferenco Sporazum o duhovni oskrbi vojaških oseb v Slovenski vojski.

Vlada RS je v letu 2000 podpisala tudi z Evangeličansko cerkvijo v RS Sporazum o duhovni oskrbi vojaških oseb v Slovenski vojski.

Dne 14.12.2001 je Vlada RS podpisala Sporazum med Svetim sedežem in Republiko Slovenijo o pravnih vprašanjih.

3. Položaj verskih skupnosti

3.1. Financiranje

Republika Slovenija neposredno ne financira delovanja verskih skupnosti, vendar pa le-te lahko pridobijo sredstva, ki jih država namenja vsem lastnikom kulturnih spomenikov za njihovo obnavljanje. Država daje verskih skupnostim namensko gmotno podporo - prispevek delodajalca za socialno zavarovanje duhovnikov in redovnikov, ki jim je to edini poklic; simbolična sredstva nameni tudi za pomoč verskim skupnostim in jih razdeli po načelu odprtosti in pomena projekta verske skupnosti za širšo družbo.

Verske skupnosti kot pravne osebe zasebnega prava konkurirajo tudi za druga sredstva iz državnega proračuna, in sicer za izvedbo določenih programov predvsem na socialnem področju. Nekatere verske skupnosti imajo svoje dobrodelne organizacije, ki sredstva pridobivajo enakopravno z drugimi humanitarnimi organizacijami.

3.2. Vzgojne in izobraževalne ustanove

V javnih šolah v Republiki Sloveniji ni verskega pouka, pač pa se, v skladu z reformo sistema javnih šol, v predmetnike uvaja nekonfesionalni predmet Verstva in etika, namenjen seznanjanju dijakov s pomembnejšimi svetovnimi verstvi.

Verske skupnosti lahko ustanavljajo zasebne vzgojno varstvene ustanove in šole vseh stopenj. Država sofinancira dejavnost takšnih vrtcev in šol praviloma v višini 85% stroškov programa v primerljivem javnem zavodu, če so navedene ustanove verskih skupnosti organizirane v skladu z zakonom in izvajajo javnoveljavni program.

Edina visokošolska ustanova verskih skupnosti v Republiki Sloveniji je Teološka fakulteta Rimskokatoliške cerkve, ki je tudi članica Univerze.

3.3. Mediji

Verske skupnosti so lahko izdajatelji javnih glasil. Kot pravne osebe lahko ustanavljajo druge pravne osebe, ki se ukvarjajo tudi z založništvom, knjigotrštvom ipd.

Na nacionalni televiziji deluje uredništvo verskega programa. Verske skupnosti imajo v Svetu nacionalne radiotelevizije za svojega predstavnika zagotovljeno eno mesto.

3.4. Duhovna oskrba v oboroženih silah, zaporih in bolnišnicah

Vlada RS in Slovenska škofovska konferenca sta 20. septembra 2000 podpisali sporazum o duhovni oskrbi vojaških oseb v Slovenski vojski. Podoben sporazum je Vlada RS 21. oktobra 2000 podpisala tudi z Evangeličansko cerkvijo v Republiki Sloveniji. Na temelju podpisanih sporazumov je bil v letu 2001 v okviru Generalštaba Slovenske vojske 1. julija 2001 ustanovljen Odsek za religiozno duhovno oskrbo vojaških oseb (ORDOV).

Osebje ORDOV po dogovoru s poveljujočim častnikom vojaškim osebam drugih veroizpovedi religiozno duhovno oskrbo zagotavlja tako, da naveže stik z duhovniki njihove veroizpovedi in organizira bogoslužje ali pogovor.

Tudi v organizacijah ali zavodih verskih skupnosti je mogoče civilno služenje vojaškega roka. Dolžina opravljanja nadomestne civilne službe je izenačena s služenjem vojaškega roka in traja sedem mesecev.

Predstavniki verskih skupnosti redno obiskujejo zapore. Pogostost njihovih obiskov je odvisna od vrste zavoda ter potreb in želja zapornikov oziroma pripornikov. Ob večjih verskih praznikih ali posebnih priložnostih v zaporih pripravijo tudi bogoslužje oziroma drugačne prireditve, čeprav posebej za ta namen opremljenih prostorov ni. Verska literatura je na razpolago v knjižnicah zaporov.

Vsak bolnik ima pravico do dejavnega verskega življenja tudi v bolnišnici. Predstavniki verskih skupnosti se pri obiskih ravnajo po potrebi in željah bolnikov, zdravnikovi sodbi in siceršnjemu hišnemu redu. Bolnišnice v skladu s svojimi prostorskimi zmožnostmi zagotavljajo prostore za opravljanje bogoslužja oziroma za nemoten pogovor duhovnika in bolnika. Za opremo teh prostorov poskrbijo verske skupnosti.

3.5. Zakonske zveze

Zakonske zveze, sklenjene v verskih skupnostih v Republiki Sloveniji nimajo civilnopravne veljave. Zakonska zveza, ki ima civilnopravno veljavo se sklene pred pristojnim državnim organom.

3.6. Verski prazniki

Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji določa petnajst praznikov in dela prostih dni. Kot prazniki so opredeljeni dogodki, povezani z zgodovino naroda in države ter s slovensko kulturo in tradicijo.

Verski prazniki - to so: katoliški velikonočna nedelja in ponedeljek, binkoštna nedelja, Marijino vnebovzetje in božič ter protestantski dan reformacije - sodijo med dela proste dneve.

Vsi zaposleni imajo na dela prosti dan pravico do počitka, nadomestila plače in posebnega vrednotenja dela, v kolikor morajo na tak dan delati.

Pripadniki verskih skupnosti, katerih pomembni verski praznik ni po zakonu dela prosti dan, imajo pravico na ta dan koristiti svoj redni letni dopust.

4. Statistični podatki o pripadnosti verskim skupnostim

Ustava Republike Slovenije določa, da se nihče ni dolžan opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepričanja, zato tudi nimamo podatkovne baze, ki bi omogočala natančen vpogled v strukturo verske pripadnosti državljanov.

Obstajajo pa podatki rednih štetij prebivalstva iz leta 1953 in 1991, ki zajemajo vse prebivalce ter izsledki družboslovnih raziskav na manjših statističnih vzorcih, ki jih je z določeno zanesljivostjo mogoče posplošiti na celo Slovenijo.

1.

Podatki o veroizpovedi prebivalcev Republike Slovenije po popisu prebivalstva iz leta 1991

Veroizpoved	Št. prebivalcev	Odstotek pripadnosti
Katoliška	1.403.014	71,36
Pravoslavna	46.819	2.38
Islamska	29.719	1.51
Protestantska	19.000	0,97
Proorientalski kulti	346	0,02
Judovska	201	0,01
Druge veroizpovedi	254	0,01
Verniki, ki ne pripadajo nobeni veroizpovedi	3.993	0,2
Ni vernik	85.485	4,35
Ni želel odgovoriti	82. 837	4.21
Neznano	294.318	14,97

Vir: Rezultati raziskovanj, št. 617/1994, Zavod RS za statistiko, str. 118.

2.1.

Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani od leta 1968 naprej sistematično izvaja projekt "Slovensko javno mnenje", najširšo longitudinalno družboslovno empirično raziskavo v Sloveniji, ki temelji na reprezentativnem vzorcu polnoletnih prebivalcev Slovenije.

Anketirani, teh je bilo v letu 1999 tisoč, so v raziskavi odgovarjali tudi na naslednje vprašanje:

Kateri verski skupnosti pripadate, če sploh kateri ?

Rimskokatoliški	72,3%
Pravoslavni	1,7%
Islamski	1,1%
Evangeličanski	0,7%
Drugi nekrščanski	0,3%
Drugi krščanski	1,3%
Nobeni	16,7%
Brez odgovora, ne vem	5,8%

Vir: Toš, N. in skupina: SJM99/4, FDV,CJMMK, Ljubljana, 2000

2.2.

V sklopu projekta "Slovensko javno mnenje" je leta 1997 potekala tudi Mednarodna raziskava o veri in odnosu do cerkve, Aufbruch - New Departures. Raziskava je bila izvedena na reprezentativnem vzorcu (N=1050) polnoletnih državljanov Republike Slovenije.

Anketiranci so v tej raziskavi odgovarjali tudi na vprašanje: Kateri cerkvi ali verski skupnosti danes pripadate? V spodnji tabeli izpuščamo tiste vnaprej ponujene možnosti odgovora na navedeno vprašanje, na katere se anketirani v Republiki Sloveniji niso odzvali.

Katoliški, rimskokatoliški	64,7%
Mohamedanski, muslimanski, islamski	1,0%
Pravoslavni	0,6%
Drugi	0,6%
Jehovovim pričam	0,5%
Evangeličanski, luteranski	0,2%
Binkoštni	0,1%
Grško (armensko) katoliški	0,1%
Združitveni cerkvi	0,1%
Baptistični	0,1%
Mašilo, b.o, (tudi odklonitev odgovora)	32,1%

Vir: Toš, N. in skupina: SJM97/2, FDV,CJMMK, Ljubljana, 1997