| Guiding principle: |
Ustava v 64. clenu doloca, da je dvojezicno ¿olstvo obvezno inpoobla¿ca zakonodajalca, da doloci obmocja, na katerih jeobvezno. Nalaga mu, da tako ¿olstvo organizira, prepu¿ca mu ledolocitev obmocij, na katerih bo obvezno. Temeljno izhodi¿ce pridolocitvi obmocij, na katerih bo dvojezicno ¿olstvo obvezno, paje, da gre za posebno pravico avtohtone italijanske in mad¿arskenarodne skupnosti.Drugi odstavek 14. clena Ustave doloca, da so pred zakonom vsienaki. To seveda ne pomeni, da bi predpis ne smel razlicnourejati polo¿ajev pravnih subjektov, pac pa, da tega ne smepoceti samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga. Topomeni, da mora razlikovanje slu¿iti ustavno dopustnemu cilju,da mora biti ta cilj v razumni povezavi s predmetom urejanja vpredpisu in da mora biti uvedeno razlikovanje primerno sredstvoza dosego tega cilja. Za razlikovanje mora torej obstajatirazumen, iz narave stvari izhajajoc razlog. Dvojezicno ¿olstvokot posebna pravica avtohtone narodne skupnosti sama po sebi neposega v pravice pripadnikov vecinskega naroda do enakosti predzakonom. Ustava zakonodajalcu ne preprecuje, da v mejah (vokviru) svoje pristojnosti doloca kriterije, po katerih bodolocena podobna dejanska stanja med seboj razlikoval in na njihvezal razlicne pravne posledice. Tovrstna diskrecija, s katerozakonodajalec zasleduje ustavno dopustne cilje, je bistvenasestavina zakonodajne pristojnosti.Poleg tako dolocenih meja (proste) zakonodajalceve izbire jetreba upo¿tevati, da ustanavljanje dvojezicnih ¿ol nalaga dr¿aviUstava. Izbira obmocij, na katerih bodo ustanovljene take ¿ole,in obmocij, na katerih bodo posebne pravice avtohtoni manj¿inina podrocju izobra¿evanja zagotovljene z ustanavljanjemmanj¿inskih ¿ol, je prepu¿cena zakonodajalcu. Zgodovinskerazmere so narekovale organizacijo dvojezicnega ¿olstva naobmocjih, na katerih ¿ivi mad¿arska narodna manj¿ina (skupnost),ne pa tudi na obmocjih, kjer ¿ivi italijanska narodna manj¿ina(skupnost). Ohranitev organizacije oziroma mre¿e dvojezicnih ¿olpomeni tudi spo¿tovanje obveznosti, ki jih je Slovenija prevzelaz ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in ni v neskladju zUstavo (s 14. clenom Ustave).Ustava v tretjem odstavku 57. clena nalaga dr¿avi, da ustvarjamo¿nosti, da si dr¿avljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo.To pomeni obveznost zagotavljanja enakih mo¿nosti za pridobitevtakega nivoja obvezne osnovno¿olske izobrazbe, da bo posamezniklahko glede na svoje ¿elje in sposobnosti po koncani osnovni¿oli nadaljeval z ustreznim izobra¿evanjem. Pobudniki niso znicimer ne izkazali, da bi bili ucenci dvojezicnih ¿ol pokvaliteti pridobljenega znanja (gledano skozi ¿olske ocene inrezultate zakljucnega preverjanja znanj) v drugacnem polo¿ajuali celo diskriminirani v primerjavi z drugimi ucenci (v"obicajnih" ali manj¿inskih ¿olah). Razlike med ucenci po tehokoli¿cinah niso nujno ali pa sploh ne vezane le na dejstvo, daposameznik obiskuje dvojezicno ¿olo. Dvojezicna ¿ola - tolikokot zahteva obvezno ucenje tudi jezika manj¿ine - prav tako nepomeni posega v pravico slovenskih otrok do uporabe svojegajezika in pisave. |